-- Ia... -- Otvet davalsia emu s trudom. -- Kogda vse bylo tikho, ia podnialsia v koridor, a v gostinoi mezhdu shtorami ostalas' shchelochka... Mozhno bylo vyglianut' na ulitsu. Ia posmotrel tol'ko neskol'ko sekund. -- On ne videl vneshnego mira dvadtsat' dva mesiatsa. Ni gneva, ni upreka. Zagovoril Papa. -- I chto ty uvidel? Maks s velikoi skorb'iu i velikim izumleniem podnial golovu. -- Tam byli zvezdy, -- skazal on. -- Oni obozhgli mne glaza.