Nakar se je naenkrat pojavil pred teboj se nekdo, ki je prav tako zataval v megli, in se nikoli prej v zivljenju nisi videl cloveskega obraza, ki bi bil tako velik in razlocen. Tako zelo si napenjal oci v meglo, da bi kaj videl, da je bila zdaj, ko je bilo kaj videti, vsaka podrobnost desetkrat bolj razlocna kot sicer, tako razlocna, da sta bila obadva prisiljena pogledati vstran. Kratko malo nisi mogel pogledati cloveku v obraz, on pa ne v tvojega, ko pa je tako bolece videti nekoga v vseh podrobnostih - kot da bi mu gledal notranjscino. Ampak tudi proc nisi hotel pogledati, da ga ne bi cisto zgubil. In tako naprej: ali si se napenjal in strmel v meglo in zagledal stvari, ki so bile bolece, ali pa si se razpustil in zgubil v megli.