,,. . . zashchoto edinstvenite khora za men sa ludite, onezi, koito sa ludi za zhivot, ludi za razgovori, ludi za spasenie, onezi, koito pozhelavat vsichko navedn'zh, koito nikoga ne se proziavat, nito dr'nkat banalnosti, a goriat, goriat, goriat kato prikazni zh'lti foierverki, razpukvat se sred nebeto, s'shchinski zvezdni paiatsi, a otv'tre bliasva sinkavata svetlina na s'rtsevinata im ... i togava vsichki se st'pisvat: Auuuu!