SloKJV - Ezra - 9

9:1  Torej ko so bile te stvari narejene, so prišli k meni princi, rekoč: „Izraelsko ljudstvo, duhovniki in Lévijevci se [še] niso oddvojili od ljudstva dežel. Počnejo glede na njihove ogabnosti, celó [ogabnosti] Kánaancev, Hetejcev, Perizéjcev, Jebusejcev, Amóncev, Moábcev, Egipčanov in Amoréjcev.

9:2  Kajti vzeli so izmed njihovih hčera zase in za svoje sinove, tako da se je sveto seme pomešalo z ljudstvom teh dežel. Da, roka princev in vladarjev je bila vodilna v tem prekršku.“

9:3  Ko sem slišal to stvar, sem pretrgal svoje ogrinjalo in svoj plašč in si pulil lase svoje glave in iz svoje brade ter se osupel usedel.

9:4  Potem so bili zbrani k meni vsi, ki so trepetali ob besedah Izraelovega Boga zaradi prestopka tistih, ki so bili odvedeni proč; in osupel sem sedel do večerne daritve.

9:5  Ob večerni daritvi pa sem se dvignil od svoje potrtosti in s svojo pretrgano obleko in ogrinjalom padel na svoja kolena in razprostrl svoje roke h Gospodu, svojemu Bogu

9:6  in rekel: „Oh moj Bog, osramočen sem in zardevam, da bi dvignil svoj obraz k tebi, moj Bog. Kajti naše krivičnosti so narasle nad našo glavo in naš prestopek je zrasel do nebes.

9:7  Od dni naših očetov smo bili v velikem prekršku do tega dne in zaradi naših krivičnosti smo bili mi, naši kralji in naši duhovniki izročeni v roko kraljev dežel, meču, ujetništvu, plenu in zmedenosti obraza, kakor je to ta dan.

9:8  Sedaj je bila za kratek čas milost pokazana od Gospoda, našega Boga, da nam pusti ostanek, da pobegne in da nam da klin v naš sveti prostor, da nam naš Bog lahko razsvetli naše oči in nam da majhno poživitev v naše suženjstvo.

9:9  Kajti bili smo sužnji, vendar nas Bog v našem suženjstvu ni zapustil, temveč je k nam razširil usmiljenje v očeh perzijskih kraljev, da nam da poživitev, da postavimo hišo našega Boga, da popravimo njena opustošenja in da nam da zid v Judu in v Jeruzalemu.

9:10  In sedaj, oh naš Bog, kaj bomo rekli po tem? Kajti zapustili smo tvoje zapovedi,

9:11  ki si nam jih zapovedal po svojih služabnikih prerokih, rekoč: ‚Dežela v katero greste, da jo posedete, je nečista dežela z umazanostjo ljudstva dežele, z njihovimi ogabnostmi, ki so jih napolnili od enega konca do drugega s svojo nečistostjo.

9:12  Zdaj torej ne dajajte svojih hčera njihovim sinovom niti ne jemljite njihovih hčera [za] svoje sinove niti ne iščite njihovega miru ali njihovega premoženja na veke, da boste lahko močni in jedli dobro od dežele in jo zapustili v dediščino svojim otrokom na veke.‘

9:13  Po vsem tem, kar je prišlo nad nas zaradi naših zlih dejanj in zaradi našega velikega prekrška, glede na to, da nas je naš Bog manj kaznoval kakor zaslužijo naše krivičnosti in si nam dal takšno osvoboditev kakor je ta,

9:14  mar naj ponovno prelomimo tvoje zapovedi in se pridružimo v sorodstvo z ljudstvom teh ogabnosti? Mar ne boš jezen na nas dokler nas ne použiješ, tako da tukaj ne bo ne ostanka niti pobeglih?

9:15  Oh Gospod, Izraelov Bog, ti si pravičen, kajti mi ostajamo, čeprav pobegli, kakor je to ta dan. Glej, mi smo pred teboj v naših prestopkih, kajti zaradi tega ne moremo stati pred teboj.“