SloKJV - Revelation of John - 5

5:1  In v desnici njega, ki je sedèl na prestolu, sem videl knjigo, popisano znotraj in na zadnji strani, zapečateno s sedmimi pečati.

5:2  In videl sem krepkega angela razglašati z močnim glasom: „Kdo je vreden, da odpre knjigo in da odtrga njene pečate?“

5:3  In nihče na nebu niti na zemlji niti pod zemljo, ni bil zmožen, da odpre knjigo niti da pogleda nanjo.

5:4  In zelo sem jokal, ker se ni našel nihče vreden, da odpre in da bere knjigo niti da pogleda nanjo.

5:5  In eden izmed starešin mi reče: „Ne jokaj; glej, Lev iz Judovega rodu, Davidova Korenina, je prevladal, da odpre knjigo in da razveže njenih sedem pečatov.“

5:6  § In pogledal sem in glej, na sredini prestola in štirih živali in sredi starešin je stalo Jagnje, kot bi bilo zaklano in je imelo sedem rogov in sedem oči, ki so sedem Božjih Duhov, poslanih po vsej zemlji.

5:7  In prišlo je ter vzelo knjigo iz desnice tistega, ki je sedel na prestolu.

5:8  In ko je vzelo knjigo, so štiri živali in štiriindvajset starešin padli dol pred Jagnjetom in vsi izmed njih so imeli harfe in zlate stekleničke polne dišav, ki so molitve svetih.

5:9  In peli so novo pesem, rekoč: „Vredno si, da vzameš to knjigo in da odpreš njene pečate; kajti bilo si umorjeno in s svojo krvjo si nas odkupilo Bogu izmed vsakega sorodstva in jezika in ljudi in naroda

5:10  § in si nas naredilo [za] kralje in duhovnike pri našemu Bogu, in mi bomo kraljevali na zemlji.“

5:11  In zagledal sem in zaslišal glas mnogih angelov naokoli prestola in živali in starešin, in njihovo število je bilo desettisočkrat deset tisoč in tisočev tisoči,

5:12  § ki so z močnim glasom govorili: „Vredno je Jagnje, ki je bilo zaklano, da prejme oblast in bogastva in modrost in moč in čast in slavo in blagoslov.“

5:13  § In vsako ustvarjeno bitje, ki je na nebu in na zemlji in pod zemljo in takšna kot so v morju in vse, ki so v njem, sem slišal govoriti: „Blagoslov in čast in slava in oblast naj bo njemu, ki sedi na prestolu in Jagnjetu na veke vekov.“

5:14  § In štiri živali so rekle: „Amen.“ In štiriindvajset starešin je padlo dol in oboževalo tistega, ki živi na veke vekov.