SloChraska - Ecclesiastes - 6

6:1  Je zlo, ki sem ga videl pod solncem, in težko tlači ljudi:

6:2  Bog podeli komu bogastva in zakladov in časti, da ne manjka duši njegovi ničesar, karkoli bi si želel: a Bog mu ne da oblasti, da bi to užival, ampak tujec bo užil! To je ničemurnost in huda bolečina.

6:3  Ako bi kdo rodil sto otrok in živel mnogo let, kakorkoli veliko bi bilo let njegovih število, a duša njegova bi se ne nasitila dobrega in nazadnje bi mu ne napravili pogreba, tedaj rečem: Izpovitek je srečnejši od njega!

6:4  Ker ta pride v ničevosti in se odpravi v temi in njegovo ime ostane skrito v temi;

6:5  solnca tudi ni videl, ne česa spoznal. Ta počiva bolje nego on.

6:6  In ako bi bil tudi dvakrat tisoč let živel, pa ne videl nič dobrega: ne gre li vse v en kraj?

6:7  Ves trud človekov je za usta njegova, a duša se mu vendar ne nasiti!

6:8  Ker kaj ima modri več nego bedak? kaj ubožec, ki se ume vesti pred živečimi?

6:9  Bolje, da oči kaj vidijo, nego da želje okoli tavajo. Tudi to je ničemurnost in lovljenje vetra.

6:10  Kar je postalo, je bilo že zdavnaj imenovano. In Bogu je znano, kaj bode človek, in ta se ne more pravdati z Onim, ki je močnejši od njega.

6:11  In ker je mnogo besed, ki pomnožujejo ničemurnost, kaj ima dobička človek od tega?

6:12  Kajti kdo ve, kaj je dobro človeku v življenju, vse dni ničemurnega življenja njegovega, ki jih preživi kakor senca? Kajti kdo more povedati človeku, kaj bode za njim pod solncem?