SloKJV - Ezekiel - 2

2:1  Rekel mi je: „Sin človekov, vstani na svoja stopala in spregovoril ti bom.“

2:2  Ko mi je spregovoril, je vame vstopil duh in me postavil na moja stopala, da sem slišal tistega, ki mi je spregovoril.

2:3  Rekel mi je: „Sin človekov, pošiljam te k Izraelovim otrokom, k upornemu narodu, ki se je uprl zoper mene. Oni in njihovi očetje se se pregrešili zoper mene, celó do točno tega dne.

2:4  Kajti predrzni otroci so in trdega srca in jaz te pošljem k njim, ti pa jim boš rekel: ‚Tako govori Gospod Bog.‘

2:5  Tisti, bodisi bodo slišali, bodisi se bodo zadržali (kajti uporna hiša so), bodo vendar vedeli, da je bil med njimi prerok.

2:6  Ti pa, sin človekov, se jih ne boj niti se ne boj njihovih besed, čeprav bodo s teboj osat in trnje in prebivaš med škorpijoni. Ne boj se njihovih besed niti ne bodi zaprepaden ob njihovih pogledih, kajti uporna hiša so.

2:7  Govoril jim boš moje besede, bodisi bodo slišali, bodisi se bodo zadržali, kajti najbolj uporni so.

2:8  Toda ti, sin človekov, poslušaj kaj ti povem: ‚Ne bodi uporen kakor ta uporna hiša. Odpri svoja usta in pojej, kar ti dajem.‘“

2:9  Ko sem pogledal, glej, je bila k meni poslana roka, in glej, zvitek knjige je bil v njej

2:10  in razprostrl ga je pred menoj. Popisan je bil znotraj in zunaj in na njem so bile zapisane žalostinke, žalovanja in gorje.