SloKJV - Ezekiel - 14

14:1  Potem so prišli k meni nekateri izmed Izraelovih starešin in se usedli pred menoj.

14:2  In k meni je prišla Gospodova beseda, rekoč:

14:3  § „Sin človekov, ti možje so si v svojih srcih postavljali malike in so si pred svoj obraz postavljali kamen spotike svoje krivičnosti; ali naj bi me oni potem sploh spraševali?“

14:4  Zato jim govori in jim povej: „Tako govori Gospod Bog: ‚Vsak mož iz Izraelove hiše, ki si v svojem srcu postavlja malike in pred svoj obraz polaga kamen spotike svoje krivičnosti in prihaja k preroku; jaz, Gospod, bom odgovoril tistemu, ki prihaja, glede na množico njegovih malikov,

14:5  da bi Izraelovo hišo lahko ujel v njihovem lastnem srcu, ker so se zaradi svojih malikov vsi odtujili od mene.‘

14:6  Zato reci Izraelovi hiši: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Pokesajte se in odvrnite se od svojih malikov; odvrnite svoj obraz od vseh svojih ogabnosti.‘

14:7  Kajti vsakomur izmed Izraelove hiše ali izmed tujca, ki začasno biva v Izraelu, ki se ločuje od mene in si v svojem srcu postavlja svoje malike in polaga kamen spotike svoje krivičnosti pred svoj obraz in prihaja k preroku, da bi od njega povprašal glede mene, mu bom jaz, Gospod, sam odgovoril.

14:8  Svoj obraz bom naravnal zoper tega moža in naredil ga bom za znamenje in pregovor in odrezal ga bom iz srede svojega ljudstva; in spoznali boste, da jaz sem Gospod.

14:9  Če pa je prerok zaveden, ko je govoril besedo, sem jaz, Gospod, zavedel tega preroka in jaz bom iztegnil svojo roko nanj in ga uničim iz srede svojega ljudstva Izraela.

14:10  Nosila bosta kazen svoje krivičnosti. Kazen preroka bo celo kakor kazen tistega, ki poizveduje k njemu;

14:11  da Izraelova hiša ne bo več zašla od mene niti ne bo več oskrunjena z vsemi svojimi prestopki; temveč da bodo lahko moje ljudstvo in bom jaz lahko njihov Bog, govori Gospod Bog.‘“

14:12  Gospodova beseda je prišla ponovno k meni, rekoč:

14:13  „Sin človekov, kadar dežela greši zoper mene z mučnimi prekršitvami, takrat bom nadnjo iztegnil svojo roko in zlomil bom njeno oporo kruha in nadnjo bom poslal lakoto in iz nje bom iztrebil človeka in žival.

14:14  § Čeprav bi bili v njej ti trije možje: Noe, Daniel in Job, bi s svojo pravičnostjo rešili zgolj svoje lastne duše,‘ govori Gospod Bog.

14:15  § ‚Če povzročim ogabnim živalim, da gredo skozi deželo, jo oplenijo tako, da je ta zapuščena, da zaradi živali noben človek ne bo mogel iti skoznjo;

14:16  čeprav bi bili ti trije možje v njej, kakor jaz živim,‘ govori Gospod Bog, ‚ne bodo osvobodili niti sinov niti hčera; sami oni sami bodo osvobojeni, toda dežela bo zapuščena.

14:17  Ali če privedem meč nad to deželo in rečem: ‚Meč, pojdi skozi to deželo;‘ tako, da iz nje iztrebim ljudi in živali;

14:18  § čeprav bi bili ti trije možje v njej, kakor jaz živim,‘ govori Gospod Bog, ‚ne bi osvobodili niti sinov niti hčera; samo oni sami bi bili osvobojeni.

14:19  Ali če pošljem v to deželo kužno bolezen in če nanjo v krvi izlijem svojo razjarjenost, da iztrebim iz nje človeka in žival;

14:20  § čeprav bi bili v njej Noe, Daniel in Job, kakor jaz živim,‘ govori Gospod Bog, ‚ne bi osvobodili niti sinov niti hčera, temveč bodo po svoji pravičnosti osvobodili zgolj svoje lastne duše.‘

14:21  Kajti tako govori Gospod Bog: ‚Koliko bolj, ko pošljem svoje štiri boleče sodbe nad Jeruzalem: meč, lakoto in ogabno zver in kužno bolezen, da iztrebim iz nje ljudi in živali?

14:22  § In vendar, glejte, bo tam ostal ostanek, ki bo izpeljan, tako sinov kakor hčera. Glejte, prišli bodo k vam in videli boste njihovo pot in njihova dejanja, in potolaženi boste glede zla, ki sem ga privedel nad Jeruzalem, celó glede vsega, kar sem privedel nadenj.

14:23  In potolažili vas bodo, ko boste videli njihove poti in njihova dejanja, in spoznali boste, da nisem brez vzroka storil vsega, kar sem storil v njem,‘ govori Gospod Bog.‘“