SloChraska - I Corinthians - 13

13:1  Ko bi govoril človeške jezike in angelske, a ljubezni ne bi imel, bi bil brneča med in zvenčeče cimbale.

13:2  In ko bi imel proroštvo in bi vedel vse skrivnosti in imel vse spoznanje, in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, a ljubezni ne bi imel, nič nisem.

13:3  In ko bi porazdal v živež ubogim vse, kar imam, in ko bi dal svoje telo, da zgorim, a ljubezni ne bi imel, nič mi ne koristi.

13:4  Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, ljubezen se ne hvali, se ne napihuje,

13:5  ne vede se nespodobno, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega,

13:6  ne veseli se krivice, a veseli se resnice;

13:7  vse pokriva, vse veruje, vse upa, vse prenaša.

13:8  Ljubezen nikoli ne mine; če pa so darovi proroštva, ponehajo, ali jeziki, umolknejo, ali spoznanje, preide.

13:9  Le po nekoliko namreč spoznavamo in le po nekoliko prorokujemo;

13:10  kadar pa pride, kar je popolno, tedaj premine ta nepopolnost.

13:11  Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, razsojal kakor otrok; odkar sem pa mož, sem opustil, kar je otročjega.

13:12  Kajti sedaj vidimo še skozi zrcalo, kakor v uganki, takrat pa bomo z licem v lice; sedaj spoznavam le nekoliko, takrat pa spoznam popolnoma, kakor sem bil tudi jaz spoznan.

13:13  Sedaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja od njih pa je ljubezen.