SloKJV - II Kings - 7

7:1  Potem je Elizej rekel: „Poslušaj besedo od Gospoda: ‚Tako govori Gospod: ‚Jutri okoli tega časa bo v velikih vratih Samarije mera fine moke prodajana za šekel in dve meri ječmena za šekel.‘“

7:2  Potem je gospod, na čigar roko se je kralj naslanjal, odgovoril Božjemu možu in rekel: „Glej, če bi Gospod naredil okna na nebu, mar bi se to lahko zgodilo?“ On pa je rekel: „Glej, to boš videl s svojimi lastnimi očmi, toda tega ne boš jedel.“

7:3  Ob vhodu velikih vrat so bili štirje gobavci in drug drugemu so rekli: „Čemu tukaj sedimo, dokler ne umremo?

7:4  Če rečemo: ‚Vstopili bomo v mesto, potem je lakota v mestu in bomo tam umrli. Če pa mirno sedimo tukaj, bomo tudi umrli. Sedaj torej pridite in padimo v vojsko Sircev. Če nas rešijo žive, bomo živeli, če pa nas ubijejo, bomo samo umrli.‘“

7:5  V poltemi so se dvignili, da gredo v tabor Sircev. Ko so prišli k najbolj oddaljenemu delu tabora Sircev, glej, tam ni bilo nobenega moža.

7:6  Kajti Gospod je vojski Sircev storil, da slišijo hrup bojnih vozov in hrup konjev, celó hrup velike vojske in drug drugemu so rekli: „Glejte, Izraelov kralj je zoper nas najel kralje Hetejcev in kralje Egipčanov, da pridejo nad nas.“

7:7  Zato so vstali in v poltemi zbežali in pustili svoje šotore, svoje konje in svoje osle, celo tabor kakor je bil ta in pobegnili za svoje življenje.

7:8  Ko so ti gobavci prišli k najbolj oddaljenemu delu tabora, so odšli v en šotor in jedli, pili in od tam odnesli srebro, zlato in oblačilo ter odšli in to skrili in ponovno prišli ter vstopili v drug šotor in tudi od tam odnesli in odšli ter to skrili.

7:9  Potem so drug drugemu rekli: „Ne delamo dobro. Ta dan je dan dobrih novic, mi pa molčimo. Če nadaljujemo do jutranje svetlobe, bo nad nas prišla neka vragolija. Sedaj torej pridite, da bomo lahko šli in povedali kraljevi družini.“

7:10  Tako so prišli in zaklicali vratarju mesta. Povedali so jim, rekoč: „Prišli smo k taboru Sircev in glejte tam ni bilo nobenega moža niti človeškega glasu, temveč privezani konji, privezani osli in šotori, kakor so bili.“

7:11  Poklical je vratarje in to so povedali znotraj kraljeve hiše.

7:12  Kralj je ponoči vstal in svojim služabnikom rekel: „Sedaj vam bom pokazal kaj so nam storili Sirci. Vedo, da smo lačni, zato so odšli iz tabora, da se skrijejo na polju, rekoč: ‚Ko pridejo iz mesta, jih bomo žive ujeli in pridemo v mesto.‘“

7:13  Eden izmed njegovih služabnikov je odgovoril in rekel: „Naj nekateri vzamejo, prosim te, pet izmed konjev, ki so še, ki so ostali v mestu (glej, oni so kakor vsa Izraelova množica, ki je ostala v njem. Glej, pravim, oni so celo kakor vsa množica Izraelcev, ki so použiti) in pošljemo in pogledamo.“

7:14  Vzeli so torej dva bojna voza konjev in kralj je poslal za sirsko vojsko, rekoč: „Pojdite in poglejte.“

7:15  Za njimi so odšli do Jordana in glej, vsa pot je bila polna oblek in posod, ki so jih Sirci v svoji naglici odvrgli. Poslanci so se vrnili in povedali kralju.

7:16  Ljudstvo je odšlo ven in oplenilo šotore Sircev. Tako je bila mera fine moke prodana za šekel in dve meri ječmena za šekel, glede na Gospodovo besedo.

7:17  Kralj je določil gospoda na čigar roko se je naslanjal, da je zadolžen za velika vrata, ljudstvo pa ga je v velikih vratih pomendralo in je umrl, kakor je rekel Božji mož, ki je govoril, ko je dol k njemu prišel kralj.

7:18  Pripetilo se je kakor je Božji mož govoril kralju, rekoč: „Dve meri ječmena za šekel in mera fine moke za šekel bosta jutri okrog tega časa v velikih vratih Samarije.“

7:19  Tisti gospod je Božjemu možu odgovoril in rekel: „Sedaj, glej, če bi Gospod naredil okna na nebu, mar bi se to lahko zgodilo?“ In ta je rekel: „Glej, to boš videl s svojimi lastnimi očmi, toda tega ne boš jedel.“

7:20  In tako ga je doletelo, kajti ljudstvo ga je pomendralo v velikih vratih in je umrl.