SloKJV - II Kings - 2

2:1  Pripetilo se je, ko je Gospod hotel Elija z vrtinčastim vetrom vzeti gor v nebo, da je Elija z Elizejem odšel iz Gilgála.

2:2  Elija je rekel Elizeju: „Ostani tukaj, prosim te, kajti Gospod me je poslal v Betel.“ Elizej pa mu je rekel: „Kakor Gospod živi in kakor živi tvoja duša, te ne bom zapustil.“ Tako sta odšla dol do Betela.

2:3  Sinovi prerokov, ki so bili pri Betelu, so prišli naprej k Elizeju in mu rekli: „Ali veš, da bo Gospod danes odvzel tvojega gospodarja iznad tvoje glave?“ Ta je rekel: „Da, vem to; molčite.“

2:4  Elija mu je rekel: „Elizej, ostani tukaj, prosim te, kajti Gospod me je poslal v Jeriho.“ Ta pa je rekel: „Kakor Gospod živi in kakor živi tvoja duša, te ne bom zapustil.“ Tako sta prišla do Jerihe.

2:5  Sinovi prerokov, ki so bili pri Jerihi, so prišli k Elizeju in mu rekli: „Ali veš, da bo Gospod danes odvzel tvojega gospodarja iznad tvoje glave?“ Ta pa je odgovoril: „Da, vem to; molčite.“

2:6  Elija mu je rekel: „Ostani, prosim te, tukaj, kajti Gospod me je poslal k Jordanu.“ Ta pa je rekel: „Kakor Gospod živi in kakor živi tvoja duša, te ne bom zapustil.“ In oba sta šla naprej.

2:7  Petdeset mož izmed sinov prerokov je šlo in stali so, da gledajo od daleč, onadva pa sta stala ob Jordanu.

2:8  Elija je vzel svoje ogrinjalo, ga zvil skupaj, udaril vode in razdelile so se sèm ter tja, tako da sta oba šla preko po suhih tleh.

2:9  Pripetilo se je, ko sta šla čez, da je Elija rekel Elizeju: „Prosi kaj naj storim zate, preden bom vzet od tebe.“ Elizej je rekel: „Prosim te, naj bo nad menoj dvojen delež tvojega duha.“

2:10  Rekel je: „Prosil si težko stvar. Vendar če me vidiš, ko sem vzet od tebe, se ti bo zgodilo, toda če ne, ne bo tako.“

2:11  Pripetilo se je, ko sta še vedno šla naprej in se pogovarjala, da se je, glej, tam prikazal ognjen bojni voz in ognjeni konji in ju ločili narazen in Elija se je z vrtinčastim vetrom dvignil v nebo.

2:12  Elizej je to videl in klical: „Moj oče, moj oče, Izraelov bojni voz in njegovi konjeniki.“ In nič več ga ni videl. Zgrabil je svoja lastna oblačila in jih pretrgal na dva kosa.

2:13  Pobral je tudi Elijevo ogrinjalo, ki je padlo iz njega, odšel nazaj in obstal pri bregu Jordana.

2:14  Vzel je Elijevo ogrinjalo, ki je padlo iz njega, udaril vode in rekel: „Kje je Gospod, Elijev Bog?“ Ko je tudi on udaril vode, so se razdelile sèm ter tja in Elizej je šel preko.

2:15  Ko so ga sinovi prerokov, ki so opazovali pri Jerihi, zagledali, so rekli: „Elijev duh počiva na Elizeju.“ Prišli so, da ga srečajo in se do tal priklonili pred njim.

2:16  Rekli so mu: „Glej torej, s tvojimi služabniki bo petdeset močnih mož. Naj odidejo, prosimo te in poiščejo tvojega gospodarja, da ga ni morda gor vzel Gospodov Duh in ga vrgel na kako goro ali v kako dolino.“ Rekel je: „Ne pošiljajte.“

2:17  Ko so mu prigovarjali, dokler ni bil osramočen, je rekel: „Pošljite.“ Zato so poslali petdeset mož in iskali tri dni, toda niso ga našli.

2:18  Ko so ponovno prišli k njemu (kajti mudil se je pri Jerihi), jim je rekel: „Ali vam nisem rekel: ‚Ne pojdite?‘“

2:19  Ljudje iz mesta so Elizeju rekli: „Glej, prosim te, lega tega mesta je prijetna, kakor vidi moj gospod, toda voda je slaba in tla jalova.“

2:20  Rekel je: „Prinesite mi nov vrč in vanj denite sol.“ In prinesli so ga k njemu.

2:21  Šel je naprej, k izviru vodá in vanj vrgel sol ter rekel: „Tako govori Gospod: ‚Ozdravil sem te vode, od tod ne bo nič več smrti ali jalove dežele.‘“

2:22  Tako so bile vode ozdravljene do tega dne, glede na Elizejevo besedo, ki jo je govoril.

2:23  Od tam je odšel gor k Betelu in ko je šel gor po poti, so prišli iz mesta majhni otroci, ga zasmehovali in mu rekli: „Pojdi gor, plešec; pojdi gor, plešec.“

2:24  Ta se je obrnil nazaj, pogledal nanje in jih preklel v Gospodovem imenu. In iz gozda sta prišli dve medvedki ter izmed njih raztrgali dvainštirideset otrok.

2:25  Od tam je odšel na goro Karmel in od tam se je vrnil v Samarijo.