SloKJV - II Kings - 4

4:1  Torej tam je neka ženska, izmed žena preroških sinov, zaklicala k Elizeju, rekoč: „Tvoj služabnik, moj soprog, je mrtev, in ti veš, da se je tvoj služabnik bal Gospoda in prišel je upnik, da bi si moja dva sinova k sebi vzel za sužnja.“

4:2  Elizej ji je rekel: „Kaj naj storim zate? Povej mi, kaj imaš v hiši?“ Rekla je: „Tvoja pomočnica nima v hiši ničesar razen lonca olja.“

4:3  Potem je rekel: „Pojdi, izposodi si posode od vseh svojih sosed, celó prazne posode. Ne izposodi si jih malo.

4:4  Ko vstopiš noter, boš za seboj in za svojima sinovoma zaprla vrata in izlivala v vse tiste posode in tisto, ki je polna, boš postavila na stran.“

4:5  Tako je odšla od njega in za seboj in za svojima sinovoma, ki sta k njej prinesla posode, zaprla vrata in ona je izlivala.

4:6  Pripetilo se je, ko so bile posode polne, da je svojemu sinu rekla: „Še mi prinesi posodo.“ Rekel ji je: „Nobene posode ni več.“ In olje se je ustavilo.

4:7  Potem je prišla in povedala Božjemu možu. Rekel je: „Pojdi, prodaj olje in poplačaj svoj dolg in od preostanka živite ti in tvoja otroka.“

4:8  Zgodilo se je na nek dan, da je Elizej odšel v Šuném, kjer je bila plemenita ženska; in ta ga je primorala, da jé kruh. In to je bilo tako, da tako pogosto, kot je šel mimo, se je obrnil tja, da bi jedel kruh.

4:9  Svojemu soprogu je rekla: „Glej torej, zaznavam, da je to sveti Božji mož, ki nenehno hodi mimo nas.

4:10  Narediva majhno sobo, prosim te, na zidu in tam zanj postavimo posteljo, mizo, stolček in svečnik. In zgodilo se bo, ko prihaja k nam, da se bo obrnil tja noter.“

4:11  Zgodilo se je na neki dan, da je prišel tja, se obrnil v sobo in se tam ulegel.

4:12  Svojemu služabniku Gehazíju je rekel: „Pokliči to Šunémko.“ Ko jo je ta poklical, je obstala pred njim.

4:13  Rekel mu je: „Sedaj ji povej: ‚Glej, hitela si za naju z vso to skrbjo. Kaj naj bo storjeno zate? Ali naj zate govorim kralju ali poveljniku vojske?‘“ Odgovorila je: „Prebivam med svojim lastnim ljudstvom.“

4:14  Rekel je: „Kaj naj bo potem storjeno zanjo?“ Gehazí je odgovoril: „Resnično, ona nima otroka in njen soprog je star.“

4:15  Rekel je: „Pokliči jo.“ Ko jo je poklical, je obstala med vrati.

4:16  Rekel je: „Okoli tega obdobja, glede na čas življenja, boš objemala sina.“ Rekla je: „Ne, moj gospod, Božji mož, ne laži svoji pomočnici.“

4:17  Ženska je spočela in rodila sina v tistem obdobju, ki ji ga je Elizej povedal, glede na čas življenja.

4:18  Ko je otrok postal večji, se je nekega dne zgodilo, da je odšel ven k svojemu očetu, k žanjcem.

4:19  Svojemu očetu je rekel: „Moja glava, moja glava.“ In ta je rekel mladeniču: „Odnesi ga k njegovi materi.“

4:20  Ko ga je ta vzel in ga privedel k njegovi materi, je do opoldneva sedel na njenih kolenih, potem pa je umrl.

4:21  Vzdignila se je, ga položila na posteljo Božjega moža, zaprla vrata za njim in odšla ven.

4:22  Poklicala je k svojemu soprogu in rekla: „Pošlji mi, prosim te, enega izmed mladeničev in enega izmed oslov, da lahko stečem k Božjemu možu in ponovno pridem nazaj.“

4:23  Rekel je: „Čemu hočeš iti k njemu danes? Ni niti mlaj niti sábat.“ Rekla je: „To bo dobro.“

4:24  Potem je osedlala osla in svojemu mladeniču rekla: „Pelji in pojdi naprej. Svojega jahanja ne upočasnjuj zaradi mene, razen če ti ne zapovem.“

4:25  Tako je odšla in prišla k Božjemu možu na goro Karmel. Pripetilo se je, ko jo je Božji mož od daleč zagledal, da je svojemu služabniku Gehazíju rekel: „Glej, tam je ta Šunémka.

4:26  Steci sedaj, prosim te, da jo srečaš in ji reci: ‚Ali je dobro s teboj? Ali je dobro s tvojim soprogom? Ali je dobro z otrokom?‘“ Odgovorila je: „Dobro je.“

4:27  Ko pa je prišla k Božjemu možu na hrib, se je oklenila njegovih stopal. Toda Gehazí se je približal, da jo pahne proč. Božji mož pa je rekel: „Pusti jo; kajti njena duša je zagrenjena znotraj nje in Gospod je to skril pred menoj in mi ni povedal.“

4:28  Potem je rekla: „Ali sem si jaz želela sina od mojega gospoda?“ Ali nisem rekla: „Ne zavajaj me?“

4:29  Potem je rekel Gehazíju: „Opaši svoja ledja in v svojo roko vzemi mojo palico in pojdi svojo pot. Če srečaš kateregakoli človeka, ga ne pozdravi in če kdorkoli pozdravi tebe, mu ravno tako ne odgovori, in mojo palico položi na otrokov obraz.“

4:30  Otrokova mati je rekla: „Kakor Gospod živi in kakor tvoja duša živi, te ne bom zapustila.“ Vstal je in ji sledil.

4:31  Gehazí je šel pred njima in palico položil na otrokov obraz, toda ni bilo niti glasu niti uslišanja. Zatorej je ponovno odšel, da ga sreča in mu povedal, rekoč: „Otrok se ni prebudil.“

4:32  Ko je Elizej prišel v hišo, glej, je bil otrok mrtev in položen na njegovo posteljo.

4:33  Vstopil je torej in zaprl vrata za njima ter molil h Gospodu.

4:34  Povzpel se je in legel na otroka ter svoja usta položil na njegova usta in svoje oči na njegove oči in svoje roke na njegove roke. Raztegnil se je nad otrokom in otrokovo meso se je ogrelo.

4:35  Potem se je vrnil in po hiši hodil sem ter tja, se povzpel in sebe raztegnil nad njim. Otrok je sedemkrat kihnil in otrok je odprl svoje oči.

4:36  Poklical je Gehazíja in rekel: „Pokliči to Šunémko.“ Tako jo je poklical. Ko je vstopila k njemu, je rekel: „Vzemi svojega sina.“

4:37  Potem je vstopila, padla k njegovim stopalom, se priklonila do tal, vzela svojega sina in odšla ven.

4:38  Elizej je ponovno prišel v Gilgál. Tam pa je bilo v deželi pomanjkanje. Sinovi prerokov so sedeli pred njim. Svojemu služabniku je rekel: „Pristavi velik lonec in za sinove prerokov zavri juho.“

4:39  Nekdo je odšel na polje, da nabere zelišča in našel divjo trto in od nje nabral polno naročje divjih buč in prišel in jih zrezal v lonec juhe, kajti niso jih poznali.

4:40  Tako so nalili, da bi možje jedli. Pripetilo pa se je, ko so jedli juho, da so zavpili in rekli: „Oh, ti Božji mož, smrt je v loncu.“ In tega niso mogli jesti.

4:41  Toda rekel je: „Potem prinesite moko.“ Vrgel jo je v lonec in rekel: „Nalij za ljudstvo, da bodo lahko jedli.“ In v loncu ni bilo nič škodljivega.

4:42  Prišel je mož iz Báal Šalíša in Božjemu možu prinesel kruh od prvih sadov, dvajset ječmenovih hlebov in polno žitno klasje v luščinah. Rekel je: „Dajte ljudstvu, da bodo lahko jedli.“

4:43  Njegov strežnik pa je rekel: „Kaj, mar naj bi to postavil pred sto mož?“ Ponovno je rekel: „Daj ljudstvu, da bodo lahko jedli, kajti tako govori Gospod: ‚Od tega bodo jedli in še bo ostalo.‘“

4:44  Tako je to postavil prednje in jedli in od tega pustili, glede na Gospodovo besedo.