SloChraska - Zechariah - 4

4:1  In angel, ki je govoril z menoj, se je vrnil in me je zbudil kakor človeka, ki se prebudi.

4:2  In mi reče: Kaj vidiš? Rečem: Vidim, glej, svečnik ves iz zlata in oljenko njegovo vrhu njega in sedem svetilnic njegovih na njem in sedem cevi do svetilnic, ki so ob vrhu njegovem;

4:3  in dve oljki zraven njega, ena ob desni strani oljenke in druga ob levi plati njeni.

4:4  In izpregovorim in rečem angelu, ki je govoril z menoj: Kaj so ti, gospod moj?

4:5  In angel, ki je govoril z menoj, odgovori in reče: Ne veš li, kaj so ti? In rečem: Ne, gospod moj!

4:6  Tedaj odgovori in mi reče: To je beseda Gospodova Zerubabelu: Ne z vojsko, ne z močjo, ampak po mojem duhu, pravi Gospod nad vojskami.

4:7  Kdo si ti, velika gora, pred Zerubabelom? v ravnino bodeš! In on prinese vrhnji kamen z glasnim vpitjem: Milost, milost njemu!

4:8  Še mi je prišla beseda Gospodova, govoreč:

4:9  Roke Zerubabelove so položile temelj tej hiši in njegovega roke jo dodelajo; in spoznaš, da me je poslal k vam Gospod nad vojskami.

4:10  Kajti kdo zaničuje dan malih začetkov? ko vendar z veseljem gledajo navpičnik v roki Zerubabelovi oni sedmeri: ki so oči Gospodove, ki letajo po vsej zemlji.

4:11  In izpregovorim ter mu rečem: Kaj sta ti dve oljki ob desni strani svečnika in ob levi njegovi?

4:12  In izpregovorim v drugič in mu rečem: Kaj sta ti dve oljkovi mladici, ki sta poleg tistih dveh zlatih cevi, ki izlivata zlato olje iz sebe?

4:13  In mi odgovori in reče: Ali ne veš, kaj sta? [4:14] In rečem: Ne, gospod moj!

4:14  [4:15] Nato reče: To sta dva sinova olja, ki stojita pri Gospodarju vse zemlje.