SloKJV - Zechariah - 7

7:1  Pripetilo se je v četrtem letu kralja Dareja, da je Gospodova beseda prišla Zahariju na četrti dan devetega meseca, celó v kislévu,

7:2  ko so poslali v Božjo hišo Sarécerja in Regem Meleha in njune može, da molijo pred Gospodom

7:3  in da govorijo duhovnikom, ki so bili v hiši Gospoda nad bojevniki in prerokom, rekoč: „Ali naj bi jokal v petem mesecu in se zadrževal, kot sem to počel ta mnoga leta?“

7:4  Potem je prišla k meni beseda Gospoda nad bojevniki, rekoč:

7:5  „Govori vsemu ljudstvu dežele in duhovnikom, rekoč: ‚Ko ste se postili in žalovali v petem in sedmem mesecu, celo teh sedemdeset let, ali ste se sploh postili meni, celó zame?

7:6  In ko ste jedli in ko ste pili, mar niste jedli zase in pili zase?

7:7  Mar naj ne bi slišali besed, ki jih je Gospod klical po prejšnjih prerokih, ko je bil Jeruzalem naseljen in v uspevanju in njegova mesta okoli njega, ko so ljudje naseljevali jug in ravnino?‘“

7:8  Gospodova beseda je prišla Zahariju, rekoč:

7:9  „Tako govori Gospod nad bojevniki, rekoč: ‚Izvajajte resnično sodbo in izkazujte usmiljenje in sočutja vsakdo svojemu bratu,

7:10  in ne stiskajte vdove, niti osirotelega, niti tujca, niti revnega, in naj si nihče izmed vas v svojem srcu ne domišlja zla zoper svojega brata.

7:11  Toda zavrnili so, da bi prisluhnili in odmaknili so ramo in si zamašili svoja ušesa, da ne bi slišali.

7:12  Da, svoja srca so naredili kakor diamantni kamen, da ne bi slišali postave in besed, katere je Gospod nad bojevniki poslal po svojem duhu po prejšnjih prerokih, zato je prišel velik bes od Gospoda nad bojevniki.

7:13  Zato se je zgodilo, da kakor je on klical in niso hoteli slišati, tako so klicali in nisem hotel slišati,“ govori Gospod nad bojevniki,

7:14  „temveč sem jih z vrtinčastim vetrom razkropil med vse narode, katere niso poznali. Tako je bila dežela za njimi zapuščena, da noben človek ni šel skoznjo niti se ni vrnil, kajti prijetno deželo so spremenili v opustošeno.“