SloKJV - I Corinthians - 13

13:1  Čeprav govorim s človeškimi in angelskimi jeziki, pa nimam ljubezni, sem postal kakor brneč bron ali zveneča cimbala.

13:2  In čeprav imam dar preroštva in razumem vse skrivnosti in vsa spoznanja; in čeprav imam vso vero, tako da lahko premikam gore, pa nimam ljubezni, nisem nič.

13:3  In čeprav podelim vse svoje dobrine, da nahranim revne in čeprav izročim svoje telo, da bi izgorelo, nimam pa ljubezni, mi to nič ne koristi.

13:4  Ljubezen dolgo prenaša in je prijazna; ljubezen ni nevoščljiva; ljubezen sebe ne povzdiguje, ni napihnjena,

13:5  se ne ponaša nespodobno, ne išče svojega lastnega, ni lahko izzvana, ne misli zlega;

13:6  ne razveseljuje se v krivičnosti, temveč se razveseljuje v resnici;

13:7  prenese vse stvari, veruje vsem stvarem, upa [v] vse stvari, vzdrži vse stvari.

13:8  Ljubezen nikoli ne izneveri. Toda če bodo preroštva, bodo prenehala; če bodo jeziki, bodo prenehali; če bo spoznanje, bo to izginilo proč.

13:9  Kajti spoznavamo deloma in prerokujemo deloma.

13:10  Toda ko pride to, kar je popolno, potem bo to, kar je deloma, odpravljeno.

13:11  Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, razumel kakor otrok, mislil kakor otrok; toda, ko sem postal mož, sem otročje stvari dal stran.

13:12  § Kajti sedaj vidimo skozi steklo, temno; toda potem iz obličja v obličje; sedaj spoznavam deloma, toda potem bom spoznal enako, kakor sem bil tudi spoznan.

13:13  In sedaj ostajajo vera, upanje, ljubezen, to troje; toda največja od teh je ljubezen.