SloKJV - I Corinthians - 2

2:1  In jaz, bratje, ko sem prišel k vam, razglašajoč Božje pričevanje, nisem prišel z odličnostjo govora ali z modrostjo.

2:2  Kajti odločil sem ne vedeti med vami nobene stvari, razen Jezusa Kristusa in njega križanega.

2:3  In z vami sem bil v slabosti in v strahu ter v mnogem trepetanju.

2:4  In moj govor in moje oznanjevanje nista bila s prepričevalnimi besedami človeške modrosti, temveč v prikazu Duha in moči,

2:5  da vaša vera ne bi stala na človeški modrosti, temveč na Božji moči.

2:6  Vendar govorimo modrost med temi, ki so popolni; vendar ne modrosti tega sveta niti princev tega sveta, ki se izjalovi;

2:7  temveč govorimo Božjo modrost v skrivnosti, celó prikrito modrost, katero je Bog pred [začetkom] sveta odredil v našo slavo;

2:8  katere nobeden izmed princev tega sveta ni spoznal; če bi jo spoznali, ne bi križali Gospoda slave.

2:9  Toda kakor je pisano: ‚Oko ni videlo niti uho slišalo niti ni vstopilo v človekovo srce, stvari, ki jih je Bog pripravil za tiste, ki ga ljubijo.‘

2:10  Toda Bog nam jih je razodel po svojem Duhu, kajti Duh preiskuje vse stvari, da, globoke Božje stvari.

2:11  Kajti kateri človek ve stvari o človeku razen človekovega duha, ki je v njem? Točno tako Božje stvari ne pozna noben človek, razen Božjega Duha.

2:12  § Torej nismo prejeli duha sveta, temveč duha, ki je od Boga; da bi lahko spoznali stvari, ki so nam velikodušno dane od Boga.

2:13  O katerih stvareh tudi govorimo, ne z besedami, katere uči človeška modrost, temveč katere uči Sveti Duh; [toda] duhovne stvari primerjamo z duhovnimi.

2:14  Toda naraven človek ne sprejema stvari od Božjega Duha, kajti te so mu nespametnost; niti jih ne more razpoznati, ker se spoznavajo duhovno.

2:15  Toda kdor je duhoven, presoja vse stvari, čeprav on sam ni sojen od nobenega človeka.

2:16  Kajti kdo je spoznal Gospodov um, da bi ga lahko poučil? Toda mi imamo Kristusov um.