PSALMS
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
Chapter 137
| Psal | SloOjaca | 137:1 | OB babilonskih rekah, tam smo sedeli [ujetniki], da, jokali smo, ko smo se [iskreno] spominjali Siona, [mesta našega Boga, vtisnjenega na naša srca]. | |
| Psal | SloOjaca | 137:3 | Kajti tam so tisti, ki so nas peljali v ujetništvo, od nas zahtevali pesem z besedami in naši mučitelji ter tisti, ki so nas izčrpavali, so od nas zahtevali veselje, govoreč: "Pojte nam eno izmed sionskih pesmi." | |
| Psal | SloOjaca | 137:5 | Če pozabim tebe, o Jeruzalem, naj moja desnica pozabi svojo spretnost [s harfo]. | |
| Psal | SloOjaca | 137:6 | Naj se moj jezik lepi na nebo mojih ust, če se te ne spominjam, če ne cenim Jeruzalema nad svojo glavno radost! | |
| Psal | SloOjaca | 137:7 | Spominjaj se, o Gospod, zoper Edómce, da so na dan jeruzalemskega padca rekli: "Dol, dol k tlom z njim!" | |
| Psal | SloOjaca | 137:8 | O hči babilonska, [ti uničevalka, ti!], ki [bi morala biti in] boš uničena, vesel in blagoslovljen bo tisti, ki ti povrne, kakor si ti stregla nam. | |