SloChraska - Zechariah - 7

7:1  Zgodi se pa v četrtem letu kralja Darija, da je prišla beseda Gospodova Zahariju, četrti dan devetega meseca, Kisleva.

7:2  Takrat so poslali iz Betela Sarezerja in Regemeleka ž njegovimi možmi, da prosijo blagovoljnosti Gospoda

7:3  in da govore duhovnikom hiše Gospoda nad vojskami in prorokom: Ali naj še jočem in se zdržujem v petem mesecu, kakor sem že delal veliko let?

7:4  In prišla mi je beseda Gospoda nad vojskami, govoreč:

7:5  Reci vsemu ljudstvu dežele in duhovnikom takole: Ko ste se postili v petem in sedmem mesecu teh sedemdesetih let, ste li se postili meni in zavoljo mene?

7:6  Ko pa jeste in ko pijete, ne jeste li in ne pijete li zase?

7:7  Ne veste li za besede, ki jih je Gospod oznanjal po prejšnjih prorokih, ko se je še prebivalo v Jeruzalemu, ko je vladal mir v njem in v mestih okoli njega, in se je prebivalo v južni pokrajini in v nižavi?

7:8  In prišla je beseda Gospodova Zahariju, govoreč:

7:9  Tako pravi Gospod nad vojskami in veleva: Izvršujte sodbe po resnici ter izkazujte milost in usmiljenje drug drugemu;

7:10  in ne zatirajte vdove in sirote, tujca in ubožca, in nihče naj ne izmišlja hudega v svojem srcu zoper svojega brata!

7:11  Ali takrat niso hoteli poslušati in so uporno nastavili pleča in si zatisnili ušesa, da ne bi slišali.

7:12  In srce so si naredili kakor demant, da ne bi slišali postave in besed, ki jih je Gospod nad vojskami poslal po svojem duhu s prejšnjimi proroki; zato je prišla velika jeza od Gospoda nad vojskami.

7:13  In zgodilo se je: kakor sem klical jaz, pa niso hoteli poslušati, tako so klicali oni, a nisem hotel slišati, pravi Gospod nad vojskami;

7:14  ali raznesel sem jih kakor z vetrom med vse narode, ki jih niso poznali; in zemlja je bila opustošena za njimi, da nihče ni hodil po njej; in izpremenili so deželo zaželjeno v puščavo.