SloKJV - Ecclesiastes - 9

9:1  Kajti vse to sem preudaril v svojem srcu, celo da vse to oznanim, da so pravični in modri in njihova dela v roki Boga. Noben človek ne spozna bodisi ljubezni ali sovraštva po vseh, kar je pred njimi.

9:2  Vse stvari pridejo podobno k vsem: je en dogodek pravičnemu in zlobnemu; dobremu, čistemu in nečistemu; tistemu, ki žrtvuje in tistemu, ki ne žrtvuje; kakor je dobri, tako je grešnik; in kdor prisega, kakor tisti, ki se prisege boji.

9:3  To je zlo med vsemi stvarmi, ki so storjene pod soncem, da je en dogodek za vse. Da, tudi srce človeških sinov je polno zla in dokler živijo je v njihovih srcih norost, potem pa gredo k smrti.

9:4  Kajti za tistega, ki je pridružen k vsem živim, je upanje, kajti živ pes je boljši kakor mrtev lev.

9:5  Kajti živi vedo, da bodo umrli, toda mrtvi ne vedo ničesar niti nimajo več nobene nagrade, kajti spomin nanje je pozabljen.

9:6  Prav tako je njihova ljubezen, njihovo sovraštvo in njihova zavist sedaj izginila, niti nimajo več deleža na veke v katerikoli stvari, ki je storjena pod soncem.

9:7  Pojdi svojo pot, svoj kruh jej z radostjo in svoje vino pij z veselim srcem, kajti Bog sedaj sprejema tvoja dela.

9:8  Naj bodo tvoje obleke vedno bele in tvoji glavi naj ne manjka mazila.

9:9  Živi radostno, z ženo katero ljubiš, vse dni življenja svoje ničevosti, katera ti je dana pod soncem vse dni tvoje ničevosti, kajti to je tvoj delež v tvojem življenju in tvoj trud, ki si ga jemlješ pod soncem.

9:10  Karkoli tvoja roka najde, da stori, to stôri z vso svojo močjo, kajti v grobu, kamor greš, ni dela, niti naklepa, niti spoznanja, niti modrosti.

9:11  Vrnil sem se in videl pod soncem, da tek ni za nagle, niti bitka za močne, niti kruh za modre, niti bogastva za ljudi spoznanja, niti celo naklonjenost izkušenim ljudem, temveč se čas in priložnost dogajajo njim vsem.

9:12  Kajti tudi človek ne pozna svojega časa. Kakor ribe, ki so ujete v zlo mrežo in kakor ptice, ki so ujete v zanko, tako so človeški sinovi ujeti v zlobnem času, ko le-ta nenadoma pade nanje.

9:13  Tudi to modrost sem videl pod soncem in ta se mi je zdela velika:

9:14  bilo je majhno mesto in znotraj njega malo ljudi in zoper njega je prišel velik kralj, ga oblegal in zoper njega zgradil velike branike.

9:15  Torej v njem je bil najden reven, moder človek in on je s svojo modrostjo osvobodil mesto, vendar se noben človek ni spominjal tega ubogega moža.

9:16  Potem sem rekel: „Modrost je boljša kakor moč; kljub temu je modrost revnega moža prezirana in njegove besede niso slišane.“

9:17  Besede modrih ljudi se bolj slišijo v tišini kakor vpitje tistega, ki vlada med bedaki.

9:18  Modrost je boljša kakor bojna orožja, toda en grešnik uničuje mnogo dobrega.