SloChraska - II Kings - 22

22:1  Josija je bil osem let star, ko je zakraljeval, in vladal je enointrideset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Jedida, hči Adajeva, iz Bozkata.

22:2  In delal je, kar je bilo prav v očeh Gospodovih, in je hodil po vsej poti Davida, očeta svojega, ni se uklonil ne na desno, ne na levo.

22:3  In zgodi se v osemnajstem letu kralja Josija, da pošlje kralj Safana, sina Azaljevega, sinu Mesulamovega, pisarja, v hišo Gospodovo, veleč:

22:4  Pojdi gori k Hilkiju, velikemu duhovniku, da naj sešteje denar, kar se ga je prineslo v hišo Gospodovo, ki so ga zbrali varuhi ob vratih od ljudstva;

22:5  in naj ga izroče delovodjem, ki nadzorujejo v hiši Gospodovi, in ti naj ga dado delavcem v hiši Gospodovi, da se popravi, kar je podrtega pri hiši,

22:6  namreč tesarjem, stavbarjem in zidarjem, in da se kupi les in obsekano kamenje v popravo hiše.

22:7  A račun se ni zahteval od njih o denarju, ki se je poveril njih rokam, ker so ž njim zvesto ravnali.

22:8  In Hilkija, veliki duhovnik, je rekel Safanu pisarju: Knjigo postave sem našel v hiši Gospodovi. In Hilkija da knjigo Safanu, in ta jo je bral.

22:9  In Safan pisar pride h kralju in mu sporoči in reče: Hlapci tvoji so izsuli denar, kar se ga je našlo v hiši Gospodovi, in so ga dali v roke delovodjem, ki nadzorujejo v hiši Gospodovi.

22:10  Dalje naznani Safan, pisar, kralju, rekoč: Knjigo mi je dal duhovnik Hilkija. In Safan jo je čital pred kraljem.

22:11  Ko pa kralj sliši besede knjige postave, raztrga oblačila svoja.

22:12  In kralj zapove Hilkiju, duhovniku, in Ahikamu, sinu Safanovemu, in Akborju, sinu Mihajevemu, in Safanu pisarju in Asaju, kraljevemu hlapcu, rekoč:

22:13  Pojdite, vprašajte Gospoda zame in za ljudstvo in za vse Judovo o besedah te knjige, ki se je našla; zakaj velik je srd Gospodov, ki se je vnel zoper nas, ker niso očetje naši poslušali besed te knjige, da bi delali po vsem, kar nam je v njej predpisano.

22:14  Tedaj so šli Hilkija, duhovnik, Ahikam, Akbor, Safan in Asaja k Huldi prorokinji, ženi Saluma, sina Tikvaja, sina Harhasovega, varuha oblačilnice (ona je pa stanovala v Jeruzalemu, v drugem delu mesta), in so govorili ž njo.

22:15  Ona jim pa reče: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Povejte možu, ki vas je poslal k meni:

22:16  Tako pravi Gospod: Glej, jaz pripravim nesrečo nad ta kraj in nad prebivalce njegove, namreč vse besede tiste knjige, ki jo je čital kralj Judov,

22:17  ker so me zapustili in so žgali kadilo drugim bogovom, da bi me dražili v jezo z vsem delom svojih rok; zato se bo vnel srd moj zoper ta kraj, in ne bo ugašen.

22:18  Kralju Judovemu pa, ki vas je poslal vprašat Gospoda, recite tako: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov, glede besed, ki si jih slišal:

22:19  Ker se je omečilo srce tvoje in si se ponižal pred Gospodom, ko si čul, kar sem govoril zoper ta kraj in zoper prebivalce njegove, da jih zadene opustošenje in preklinjanje, in si raztrgal oblačila svoja in jokal pred menoj: zato sem tudi tebe slišal, pravi Gospod.

22:20  Zato, glej, te zberem k očetom tvojim, in boš v miru zbran v grob svoj, da ne bodo oči tvoje videle vse nesreče, ki jo spravim nad ta kraj. In sporočili so ta govor kralju.