SloChraska - II Kings - 2

2:1  Zgodi se pa, ko je hotel Gospod vzeti Elija v viharju gori v nebesa, da je šel Elija z Elizejem iz Gilgala.

2:2  In Elija veli Elizeju: Ostani tukaj, prosim; zakaj Gospod me je poslal tja do Betela. A Elizej reče: Kakor res živi Gospod in kakor živi tvoja duša, jaz te ne zapustim. Gresta torej doli v Betel.

2:3  In proroški sinovi, ki so bili v Betelu, pridejo ven k Elizeju in mu reko: Veš li pa, da vzame danes Gospod tvojega učenika od tebe? On reče: Saj jaz vem, le molčite!

2:4  In Elija mu veli: Elizej, prosim, ostani tukaj; zakaj Gospod me je poslal v Jeriho. On reče: Kakor res živi Gospod in kakor živi duša tvoja, jaz te ne zapustim. In prideta v Jeriho.

2:5  In proroški sinovi, ki so bili v Jerihu, pristopijo k Elizeju in mu reko: Veš li pa, da vzame danes Gospod tvojega učenika od tebe? In odgovori: Saj jaz vem, le molčite!

2:6  In Elija mu veli: Ostani, prosim, tukaj; zakaj Gospod me je poslal k Jordanu. On reče: Kakor res živi Gospod in kakor živi duša tvoja, jaz te ne zapustim. In gresta obadva naprej.

2:7  A petdeset mož izmed proroških sinov je šlo, in postavijo se v nekoliki daljavi nasproti njima; onadva pa sta stala pri Jordanu.

2:8  Tedaj vzame Elija svoj plašč ter ga zvije skup in udari ž njim ob vodo, in se razdeli na obe strani, in onadva preideta po suhem.

2:9  In ko sta šla na drugo stran, reče Elija Elizeju: Prosi, kaj naj ti storim, preden bodem vzet od tebe! In Elizej reče: Prosim, da dobim dvojen delež od tvojega duha!

2:10  Odgovori: Težke reči si prosil; če me boš videl, kadar bom vzet od tebe, se ti zgodi; ako pa ne, ne bode tega.

2:11  In ko gresta še skupaj in se pogovarjata, glej, ognjen voz in ognjeni konji, ki ju ločijo narazen. In Elija je šel v viharju gori v nebesa.

2:12  In Elizej je videl to in je klical: Oče moj, oče moj! Vozovi Izraelovi in jezdeci njegovi! In ni ga videl več. Tedaj prime oblačila svoja ter jih raztrga na dva kosa.

2:13  In vzdigne plašč Elijev, ki mu je spadel, in se vrne ter stopi na breg Jordana.

2:14  In vzame plašč Elijev, ki mu je spadel, in udari vodo in reče: Kje je Jehova, Bog Elijev? In ko je tudi udaril vodo, se razdeli na obe strani, in Elizej preide.

2:15  In ko ga vidijo proroški sinovi, ki so stali pri Jerihu njemu nasproti, reko: Duh Elijev počiva nad Elizejem. In pridejo mu naproti in se mu poklonijo do tal.

2:16  In mu reko: Glej, med nami, hlapci tvojimi, je petdeset močnih mož; naj gredo, prosimo, in iščejo učenika tvojega! Morda ga je duh Gospodov vzel in vrgel kje na goro ali v dolino. On pa veli: Nikar ne pošiljajte!

2:17  Ali oni so silili vanj, da ga je bilo sram. In reče: Naj gredo! Pošljejo torej petdeset mož; ti ga iščejo tri dni, a ga ne najdejo.

2:18  In ko se vrnejo k njemu (stanoval je pa v Jerihu), jim reče: Nisem vam li rekel, da ne hodite?

2:19  In možje iz mesta reko Elizeju: Glej, prosimo, v tem mestu je dobro prebivati, kakor vidi gospod moj, ali voda je nezdrava in zemlja nerodovitna.

2:20  On veli: Prinesite mi novo čašo in denite soli vanjo! In mu prineso.

2:21  On pa gre ven k studencu in vrže vanj soli in reče: Tako pravi Gospod: Ozdravil sem to vodo, odslej ne bo iz nje več smrti ali nerodovitnosti.

2:22  In voda je bila zdrava do tega dne po besedi Elizeja, ki jo je bil govoril.

2:23  In šel je odondod gori v Betel. Ko pa gre gori po poti, pridejo mali dečki iz mesta in ga zasmehujejo in mu govore: Plešivec, pridi gori! Plešivec, pridi gori!

2:24  In se ozre, in ko jih vidi, jih prekolne v imenu Gospodovem. In prideta dve medvedki iz gozda in raztrgata izmed njih dvainštirideset otrok.

2:25  In šel je odtod na goro Karmel in odondod se je vrnil v Samarijo.