SloChraska - Malachi - 2

2:1  In zdaj, o duhovniki, vam velja ta zapoved.

2:2  Ako nočete poslušati in ako ne boste imeli te skrbi v srcu, da bi dali čast mojemu imenu, pravi Gospod nad vojskami, pošljem prokletstvo med vas in prekolnem blagoslove vaše; saj sem jih že preklel, ker vas to ne skrbi v srcu.

2:3  Glejte, jaz vam pokaram setev in namečem vam gnoja v obraz, gnoja vaših praznikov, in odneso vas ž njim vred.

2:4  In spoznate, da sem vam poslal to zapoved, da bi bila zaveza moja z Levijem, pravi Gospod nad vojskami.

2:5  Zaveza moja je bila ž njim v življenje in mir, in dal sem mu jo za strah, in bal se je mene in trepetal spričo mojega imena.

2:6  Postava resnice je bila v ustih njegovih in krivica se mu ni našla v ustih; v miru in poštenosti je hodil z menoj in mnoge je preobrnil od krivičnosti.

2:7  Kajti duhovnikove ustne morajo ohraniti spoznanje in iz njegovih ust naj prejemajo pouk o postavi, zakaj on je poslanec Gospoda nad vojskami.

2:8  A vi ste odstopili s pota, zakrivili ste, da so se mnogi spoteknili ob postavo; pokvarili ste zavezo Levijevo, pravi Gospod nad vojskami.

2:9  Zato sem tudi jaz vas izdal v preziranje in poniževanje vsemu ljudstvu, tako kakor se niste držali potov mojih in ste se ozirali po osebi v rabi postave.

2:10  Nimamo li vsi enega očeta? ni li nas ustvaril eden Bog? Zakaj ravnamo nezvesto vsak z bratom svojim, oskrunjajoč s tem očetov svojih zavezo?

2:11  Juda je nezvesto ravnal, in gnusoba se je počenjala v Izraelu in v Jeruzalemu; kajti Juda je oskrunil svetišče Gospodovo, ki Mu je drago, in se zaročil s hčerjo inostranskega boga.

2:12  Gospod iztrebi moža, ki to dela, iz šatorov Jakobovih, njega, ki čuje, in njega, ki odgovarja, in njega, ki prinaša darilo Gospodu nad vojskami.

2:13  In vdrugič delate to: pokrivate oltar Gospodov s solzami, z jokom in zdihovanjem, tako da se nič več ne ozre na darilo, tudi ne sprejme iz roke vaše, kar mu nosite v blagougodje.

2:14  Pa pravite: Zakaj? Zato ker je bil Gospod priča med teboj in ženo mladosti tvoje, proti kateri si nezvesto ravnal, ko je vendar druža tvoja in žena zaveze tvoje.

2:15  Ali ju ni Edini ustvaril? in njegov je bil ostanek duha. In kaj je hotel Edini? Iskal je semena Božjega. Zato pazite na duha svojega in nihče ne ravnaj nezvesto proti ženi mladosti svoje!

2:16  Kajti sovražim razporoko, pravi Gospod, Bog Izraelov, in njega, ki pokriva obleko svojo s silovitostjo, pravi Gospod nad vojskami. Zato pazite na duha svojega, da ne ravnate nezvesto.

2:17  Utrudili ste Gospoda s svojimi besedami. Pa pravite: S čim smo ga utrudili? S tem, da govorite: Kdorkoli dela hudo, je dober v očeh Gospodovih, in taki mu ugajajo; sicer – kje je Bog sodbe?