SloKJV - Isaiah - 6

6:1  V letu, ko je kralj Uzíjah umrl, sem videl tudi Gospoda sedeti na prestolu, visokega in dvignjenega in njegova vlečka je napolnila tempelj.

6:2  Nad njim so stali serafi. Vsak je imel šest peruti. Z dvema je pokril svoj obraz in z dvema je pokril svoja stopala in z dvema je letel.

6:3  Eden je vzklikal drugemu in govoril: „Svet, svet, svet je Gospod nad bojevniki, celotna zemlja je polna njegove slave.“

6:4  Podboji vrat so se premaknili ob glasu tistega, ki je vpil in hiša je bila napolnjena z dimom.

6:5  Potem sem rekel: „Gorje meni! Kajti onemel sem, ker sem človek nečistih ustnic in prebivam v sredi ljudstva nečistih ustnic, kajti moje oči so videle kralja, Gospoda nad bojevniki.“

6:6  Potem je priletel k meni eden izmed serafov, ki je imel v svoji roki žerjavico, katero je s kleščami vzel od oltarja.

6:7  To je položil na moja usta in rekel: „Glej, to se je dotaknilo tvojih ustnic in tvoja krivičnost je odvzeta proč in tvoj greh očiščen.“

6:8  Slišal sem tudi glas od Gospoda, rekoč: „Koga naj pošljem in kdo bo šel za nas?“ Potem sem rekel: „Tukaj sem, pošlji mene.“

6:9  Rekel je: „Pojdi in povej temu ljudstvu: ‚Resnično, poslušajte, toda ne razumite in resnično glejte, pa ne zaznajte.

6:10  Naredi srce tega ljudstva debelo in njihova ušesa naredi težka in zapri njihove oči, da ne bi videli s svojimi očmi in [ne bi] slišali s svojimi ušesi in [ne bi] razumeli s svojim srcem in ne bi bili spreobrnjeni in ne bi bili ozdravljeni.‘“

6:11  Tedaj sem rekel: „Gospod, doklej?“ Odgovoril je: „Dokler ne bodo mesta opustošena, brez prebivalca in hiše brez človeka in ne bo dežela popolnoma zapuščena

6:12  in Gospod je ljudi odstranil daleč proč in tam bo veliko zapuščanja v sredi dežele.

6:13  Toda vendar bo v njej desetina in ta se bo vrnila in bo požrta; kakor terebinta in kakor hrast, katerega snov je v njiju, ko odvržeta svoje listje, tako bo sveto seme snov le-tega.“