SloKJV - Isaiah - 2

2:1  Beseda, ki jo je Izaija, Amócov sin, videl glede Juda in Jeruzalema.

2:2  Zgodilo se bo v poslednjih dneh, da bo gora Gospodove hiše osnovana na vrhu gora in povišana bo nad hribe. In vsi narodi se bodo stekali k njej.

2:3  Mnogo ljudstva bo šlo in reklo: „Pridite in pojdimo gor na Gospodovo goro, k hiši Jakobovega Boga. Učil nas bo svojih poti in hodili bomo po njegovih stezah, kajti iz Siona bo izšla postava in Gospodova beseda iz Jeruzalema.“

2:4  Sodil bo med narodi, oštel bo mnoga ljudstva. Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v obrezovalne kavlje. Narod ne bo vzdignil meča zoper narod niti se ne bodo več učili bojevanja.

2:5  Oh, Jakobova hiša, pridite in hodímo v Gospodovi svetlobi.

2:6  Zatorej si zapustil svoje ljudstvo, Jakobovo hišo, ker so bili izpolnjeni od vzhoda in so napovedovalci usode kakor Filistejci in sebi ugajajo v otrocih tujcev.

2:7  Njihova dežela je polna srebra in zlata niti tam ni konca njihovih zakladov. Njihova dežela je polna konj niti tam ni konca njihovih bojnih voz.

2:8  Njihova dežela je polna malikov, obožujejo delo svojih lastnih rok, to, kar so naredili njihovi lastni prsti.

2:9  Zloben človek se priklanja in velik človek se ponižuje, zato jim ne odpusti.

2:10  Vstopi v skalo in se skrij v prahu zaradi strahu pred Gospodom in zaradi slave njegovega veličanstva.

2:11  Človekovi vzvišeni pogledi bodo ponižani in oholost ljudi bo upognjena in sam Gospod bo na ta dan povišan.

2:12  Kajti dan Gospoda nad bojevniki bo nad vsakim, ki je ponosen in vzvišen in nad vsakim, ki je povzdignjen, in ta bo ponižan;

2:13  in nad vsemi libanonskimi cedrami, ki so visoke in povzdignjene in nad vsemi bašánskimi hrasti,

2:14  in nad vsemi visokimi gorami in nad vsemi hribi, ki so povzdignjeni,

2:15  in nad vsakim visokim stolpom in nad vsakim utrjenim zidom,

2:16  § in na vseh ladjah iz Taršíša in na vseh prijetnih slikah.

2:17  Nadutost človeka bo upognjena in oholost ljudi bo ponižana, samo Gospod bo povišan na ta dan.

2:18  Malike bo popolnoma odpravil.

2:19  Šli bodo v skalne luknje in v zemeljske votline zaradi strahu pred Gospodom in zaradi slave njegovega veličanstva, ko se on vzdiguje, da strašno strese zemljo.

2:20  Na tisti dan bo človek vrgel svoje malike iz srebra in svoje malike iz zlata, ki so si jih naredili, vsakdo za oboževanje, krtom in netopirjem,

2:21  da bo šel v skalne razpoke in na vrhove razdrapanih skal, zaradi strahu pred Gospodom in zaradi slave njegovega veličanstva, ko se bo vzdigoval, da strašno strese zemljo.

2:22  Odvrnite se od človeka, katerega dih je v njegovih nosnicah, kajti v čem je ta cenjen?