SloKJV - Isaiah - 36

36:1  Pripetilo se je torej v štirinajstem letu kralja Ezekíja, da je asirski kralj Senaherib prišel gor zoper vsa obrambna Judova mesta in jih zavzel.

36:2  Asirski kralj je poslal Rabšakéja iz Lahíša v Jeruzalem h kralju Ezekíju z veliko vojsko. In ta se je ustavil pri kanalu gornjega ribnika, na glavni cesti pralčevega polja.

36:3  Potem so prišli k njemu Hilkijájev sin Eljakím, ki je bil nad hišo, pisar Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec.

36:4  Rabšaké jim je rekel: „Povejte torej Ezekíju: ‚Tako govori veliki kralj, kralj Asirije: ‚Kakšno zaupanje je to, v katerega zaupaš?‘

36:5  Jaz pravim, ti govoriš (toda to so samo prazne besede) imam nasvet in moč za vojno. Torej komu zaupaš, da si se uprl zoper mene?

36:6  Glej, zanašaš se na palico tega zlomljenega trsta, na Egipt, na katerega, če se človek naslanja, se bo zadrl v njegovo roko in jo prebodel. Tako je faraon, egiptovski kralj, vsem, ki zaupajo vanj.

36:7  Toda če mi rečeš: ‚Mi zaupamo v Gospoda, našega Boga.‘ Mar ni to tisti, katerega visoke kraje in katerega oltarje je Ezekíja odvzel ter Judu in Jeruzalemu rekel: ‚Oboževali boste pred tem oltarjem?‘

36:8  Zdaj torej daj jamstva, prosim te, mojemu gospodarju, asirskemu kralju, jaz pa ti bom dal dva tisoč konjev, če boš na svoji strani nanje zmožen postaviti jezdece.

36:9  Kako boš potem odvrnil obličje enega poveljnika, izmed najmanjših služabnikov mojega gospodarja in svoje upanje položil na Egipt zaradi bojnih vozov in konjenikov?

36:10  Sem mar sedaj brez Gospoda prišel gor zoper to deželo, da jo uničim? Gospod mi je rekel: ‚Pojdi gor zoper to deželo in jo uniči.‘“

36:11  Nato so Eljakím, Šebná in Joáh rekli Rabšakéju: „Govori, prosimo te, svojim služabnikom v sirskem jeziku, kajti razumemo ga in ne govori nam v judovskem jeziku v ušesa ljudstva, ki je na obzidju.“

36:12  Toda Rabšaké je rekel: „Me je mar moj gospodar poslal k tvojemu gospodarju in k tebi, da ti govorim te besede? Mar me ni poslal k možem, ki sedijo na obzidju, da bodo lahko jedli svoj lasten iztrebek in z vami pili svoj lasten seč?“

36:13  Potem se je Rabšaké ustopil in z močnim glasom zaklical v judovskem jeziku in rekel: „Poslušajte besede velikega kralja, asirskega kralja.

36:14  Tako govori kralj: ‚Ne dopustite, da vas Ezekíja zavede, kajti ne bo vas mogel osvoboditi.

36:15  Niti naj vas Ezekíja ne primora zaupati v Gospoda, rekoč: ‚Gospod nas bo zagotovo osvobodil, to mesto ne bo izročeno v roko asirskega kralja.‘

36:16  Ne prisluhnite Ezekíju, kajti tako govori kralj Asirije: ‚Z darilom sklenite dogovor z menoj in pridite ven k meni in jejte vsak od svoje trte in vsak od svojega figovega drevesa in pijte vode, vsak iz svojega lastnega vodnega zbiralnika,

36:17  dokler ne pridem in vas ne vzamem proč v deželo, podobno vaši lastni deželi, deželo žita in vina, deželo kruha in vinogradov.

36:18  Pazite, da vas Ezekíja ne prepriča, rekoč: ‚Gospod nas bo osvobodil.‘ Mar je katerikoli izmed bogov narodov svojo deželo osvobodil iz roke asirskega kralja?

36:19  Kje so bogovi Hamáta in Arpáda? Kje so bogovi Sefarvájima? Mar so le-ti Samarijo osvobodili iz moje roke?

36:20  Kdo so tisti izmed vseh bogov teh dežel, ki so svojo deželo osvobodili iz moje roke, da bi Gospod Jeruzalem osvobodil iz moje roke?“

36:21  Toda ohranili so svoj mir in mu niso odgovorili niti besede, kajti kraljeva zapoved je bila, rekoč: „Ne odgovarjajte mu.“

36:22  Potem so prišli Hilkijájev sin Eljakím, ki je bil nad družino, pisar Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec, k Ezekíju s svojimi pretrganimi oblačili in mu povedali Rabšakéjeve besede.