SloKJV - Isaiah - 37

37:1  Pripetilo se je, ko je kralj Ezekíja to slišal, da je pretrgal svoja oblačila, se pokril z vrečevino in odšel v Gospodovo hišo.

37:2  Poslal je Eljakíma, ki je bil nad družino, pisarja Šebná in starešine duhovnikov, pokrite z vrečevino, k preroku Izaiju, Amócovemu sinu.

37:3  Rekli so mu: „Tako govori Ezekíja: ‚Ta dan je dan stiske, graje in bogokletja, kajti otroci so prišli do rojstva in tam ni moči za porod.

37:4  Morda bo Gospod, tvoj Bog, slišal besede Rabšakéja, katerega je poslal asirski kralj, njegov gospodar, da kara živega Boga in bo pograjal besede, ki jih je slišal Gospod, tvoj Bog. Zatorej dvigni svojo molitev za ostanek, ki je ostal.“

37:5  Tako so služabniki kralja Ezekíja prišli k Izaiju.

37:6  Izaija jim je rekel: „Tako boste rekli svojemu gospodarju: ‚Tako govori Gospod: ‚Ne boj se besed, ki si jih slišal, s katerimi so služabniki asirskega kralja proti meni izrekali bogokletje.

37:7  Glej, nanj bom poslal sunek [duha] in slišal bo govorico in se vrnil v svojo lastno deželo in povzročil mu bom, da v svoji lastni deželi pade pod mečem.‘“

37:8  Tako se je Rabšaké vrnil in našel asirskega kralja, vojskujočega se zoper Libno, kajti slišal je, da je odpotoval iz Lahíša.

37:9  Slišal je reči glede Tirháka, kralja Etiopije: „Prišel je naprej, da se vojskuje s teboj.“ In ko je ta to slišal, je poslal poslance k Ezekíju, rekoč:

37:10  „Tako govorite Judovemu kralju Ezekíju, rekoč: ‚Ne dopusti, da te tvoj Bog, v katerega zaupaš, zavede, rekoč: ‚Jeruzalem ne bo izročen v roko asirskega kralja.‘

37:11  Glej, slišal si, kaj so asirski kralji storili vsem deželam z njihovim popolnim uničenjem, pa boš ti osvobojen?

37:12  Mar so bogovi narodov osvobodili tiste, ki so jih moji očetje uničili, kakor Gozána, Harána, Recefa in otroke Edena, ki so bili v Telasárju?

37:13  Kje je kralj Hamáta, kralj Arpáda in kralj mesta Sefarvájima, Hene in Avája?‘“

37:14  Ezekíja je prejel pismo iz roke poslancev ter ga prebral in Ezekíja je odšel gor v Gospodovo hišo in ga razprostrl pred Gospodom.

37:15  In Ezekíja je molil h Gospodu, rekoč:

37:16  „Oh Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, ki prebivaš med kerubi, ti si Bog, celó ti sam, izmed vseh kraljestev zemlje. Ti si naredil nebo in zemljo.

37:17  Nagni svoje uho, oh Gospod in prisluhni; odpri svoje oči, oh Gospod in glej in poslušaj vse besede Senaheriba, katere je poslal, da graja živega Boga.

37:18  Resnično, Gospod, asirski kralji so opustošili vse narode in njihove dežele

37:19  in njihove bogove vrgli v ogenj, kajti to niso bili bogovi, temveč delo človeških rok, les in kamen, zato so jih uničili.

37:20  Zdaj torej, oh Gospod, naš Bog, reši nas pred njegovo roko, da bodo vsa kraljestva zemlje lahko vedela, da si ti Gospod, celó samo ti.“

37:21  Potem je Izaija, Amócov sin, poslal k Ezekíju, rekoč: „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Kakor si molil k meni zoper asirskega kralja Senaheriba;

37:22  to je beseda, ki jo je Gospod spregovoril glede njega: ‚Devica, sionska hči, te je prezirala in se ti smejala do zaničevanja, jeruzalemska hči je nad teboj zmajevala z glavo.

37:23  Koga si grajal in proti komu si izrekal bogokletje? Zoper koga si povišal svoj glas in svoje oči povzdignil na višavo? Celó zoper Svetega Izraelovega.

37:24  S svojimi služabniki si grajal Gospoda in rekel: ‚Z množico svojih bojnih vozov sem prišel gor do višin gora, k pobočjem Libanona in posekal bom njegove visoke cedre in izbrane ciprese in vstopil bom v višino njegove meje in gozd njegovega Karmela.

37:25  Kopál sem in pil vodo in s podplatom svojega stopala sem posušil vse reke obleganih krajev.

37:26  Mar nisi že dolgo nazaj slišal kako sem to storil in od starodavnih časov, da sem to oblikoval? Sedaj sem privedel, da se je to zgodilo, da bi moral položiti opustela obrambna mesta v kupe ruševin.

37:27  Zato so bili njihovi prebivalci majhne moči, bili so zaprepadeni in zbegani. Bili so kakor trava polja in kakor zeleno zelišče, kakor trava na hišnih strehah in kakor ožgano žito preden zraste.

37:28  Toda jaz poznam tvoje prebivališče, tvoje odhajanje, tvoje prihajanje in tvoj bes zoper mene.

37:29  Ker je tvoj bes zoper mene in je tvoj hrup prišel gor v moja ušesa, zato bom zataknil svoj kavelj v tvoj nos in svojo brzdo med tvoje ustnice in te obrnil nazaj po poti, po kateri si prišel.

37:30  To ti bo znamenje: ‚To leto boste jedli kar zraste samo od sebe in drugo leto to, kar požene od istega, v tretjem letu pa sejte, žanjite, sadite vinograde in jejte od njihovega sadu.

37:31  Preostanek od Judove hiše, ki je pobegnil, se bo ponovno ukoreninil navzdol in navzgor obrodil sad.

37:32  Kajti iz Jeruzalema bo izšel preostanek in tisti, ki pobegnejo iz gore Sion. Gorečnost Gospoda nad bojevniki bo to storila.‘

37:33  Zato tako govori Gospod glede asirskega kralja: ‚Ta ne bo prišel v to mesto, niti tja ne bo izstrelil puščice, niti predenj ne bo prišel s ščiti, niti zoper njega ne bo nasul okopa.

37:34  Po poti, po kateri je prišel, po isti se bo vrnil in ne bo prišel v to mesto,‘ govori Gospod.

37:35  ‚Kajti jaz bom branil to mesto, da ga rešim zaradi sebe in zaradi svojega služabnika Davida.‘“

37:36  Potem je odšel naprej Gospodov angel in jih v taboru Asircev udaril sto petinosemdeset tisoč. Ko so zgodaj zjutraj vstali, glej, oni vsi so bili mrtva trupla.

37:37  Tako je asirski kralj Senaherib odpotoval, odšel, se vrnil in prebival v Ninivah.

37:38  Pripetilo se je, ko je oboževal v hiši svojega boga Nisróha, da sta ga njegova sinova Adraméleh in Sarécer udarila z mečem in pobegnila v deželo Armenijo in namesto njega je zakraljeval njegov sin Asarhadón.