SloKJV - Jeremiah - 12

12:1  Pravičen si ti, oh Gospod, ko sem se pravdal s teboj, vendar mi pusti govoriti s teboj o tvojih sodbah: „Zakaj pot zlobnih uspeva? Zakaj so srečni vsi tisti, ki postopajo zelo zahrbtno?“

12:2  Zasadil si jih, da, zakoreninili so se, rastejo, da, prinašajo sad. Blizu si v njihovih ustih in daleč od njihovih notranjosti.

12:3  Toda ti, oh Gospod, me poznaš, videl si me in preizkušaš moje srce do tebe. Potegni jih ven kakor ovce za klanje in jih pripravi za dan klanja.

12:4  Doklej bo dežela žalovala in zelišča vsakega polja venijo zaradi zlobnosti tistih, ki prebivajo v njej? Živali so požrte in ptice, ker so rekli: „Ne bo videl našega zadnjega konca.“

12:5  „Če si tekel s pešci in če so te utrudili, kako lahko potem tekmuješ s konji? In če so te utrudili v deželi miru, v kateri zaupaš, kako boš potem storil v naraščanju Jordana?

12:6  Kajti celo tvoji bratje in hiša tvojega očeta, celo oni so zahrbtno postopali s teboj; da, za teboj so poklicali množico. Ne verjemi jim, čeprav ti govorijo lepe besede.

12:7  Zapustil sem svojo hišo, zavrgel svojo dediščino, srčno ljubljeno svoje duše sem predal v roko njenih sovražnikov.

12:8  Moja dediščina mi je kakor lev v gozdu; ta vpije proti meni, zatorej sem jo zasovražil.

12:9  Moja dediščina mi je kakor lisasta ptica, ptice naokoli so zoper njo. Pridite, zberite vse živali polja, da pridejo, da žrejo.

12:10  Mnogo pastirjev je uničilo moj vinograd, moj delež so pogazili pod stopalom, moj prijeten delež so naredili zapuščeno divjino.

12:11  Naredili so jo zapuščeno in zapuščena je žalovala k meni; celotna dežela je zapuščena, ker si noben človek tega ne jemlje k srcu.

12:12  Plenilci so skozi divjino prišli na vse visoke kraje, kajti Gospodov meč bo požiral od enega konca dežele celo do drugega konca dežele; nobeno meso ne bo imelo miru.

12:13  Sejali so pšenico, toda želi bodo trnje; položili so se v bolečino, toda ne bo jim koristilo. Sram jih bo tvojih poplačil, zaradi krute Gospodove jeze.“

12:14  Tako govori Gospod zoper vse moje hudobne sosede, ki se dotikajo dediščine, za katero sem svojemu ljudstvu Izraelu dal, da jo podeduje: „Glej, izruval jih bom iz njihove dežele in Judovo hišo bom izruval izmed njih.

12:15  Potem ko jih bom izruval, se bo zgodilo, da se bom vrnil in imel sočutje z njimi in jih bom ponovno privedel, vsakega človeka k njegovi dediščini in vsakega človeka k njegovi deželi.

12:16  In zgodilo se bo, če se bodo marljivo učili poti mojega ljudstva, da bodo prisegali pri mojem imenu: ‚Gospod živi,‘ kakor so oni učili moje ljudstvo, da prisega pri Báalu, potem bodo pozidani v sredi mojega ljudstva.

12:17  Toda če ne bodo ubogali, bom popolnoma izruval in uničil ta narod,“ govori Gospod.