SloKJV - Jeremiah - 8

8:1  „Ob tistem času,“ govori Gospod, „bodo prinesli iz njihovih grobov kosti Judovega kralja, kosti njegovih princev, kosti duhovnikov, kosti prerokov in kosti prebivalcev [prestolnice] Jeruzalem

8:2  in raztrosili jih bodo pred soncem, luno in vso vojsko neba, katere so ljubili, katerim so služili, za katerimi so hodili, katere so iskali in katere so oboževali; ne bodo zbrane niti pokopane, le-te bodo za gnoj na obličju zemlje.

8:3  Ves preostanek tistih, ki ostanejo od te zlobne družine, ki ostanejo v vseh krajih, kamor sem jih pognal, bodo raje izbrali smrt kakor življenje,“ govori Gospod nad bojevniki.

8:4  Poleg tega jim boš rekel: ‚Tako govori Gospod: ‚Ali bodo padli in ne vstali? Ali se bo obrnil proč in ne vrnil?

8:5  Zakaj je potem to ljudstvo iz [prestolnice] Jeruzalem zdrknilo nazaj z neprestanim odpadom? Trdno se držijo prevare, zavračajo, da bi se vrnili.

8:6  Prisluhnil sem in slišal, toda niso pravilno govorili. Noben človek se ni pokesal od svoje zlobnosti, rekoč: ‚Kaj sem storil?‘ Vsak se je obrnil k svoji smeri, kakor konj hiti v bitko.

8:7  Da, štorklja na nebu pozna svoje določene čase, grlica, žerjav in lastovka obeležujejo čas svojega prihajanja, toda moje ljudstvo ne pozna Gospodove sodbe.

8:8  Kako pravite: ‚Modri smo in z nami je Gospodova postava?‘ Glej, zagotovo jo je on naredil zaman, pisalo pisarjev je zaman.

8:9  Modri možje so osramočeni, zaprepadeni in ujeti. Glej, zavrnili so Gospodovo besedo in kakšna modrost je v njih?

8:10  Zato bom njihove žene dal drugim in njihova polja tistim, ki jih bodo podedovali. Kajti vsak, od najmanjšega celo do največjega, se nagiba k pohlepu, od preroka celo do duhovnika, vsak postopa napačno.

8:11  Kajti površno so ozdravili rano hčere mojega ljudstva, rekoč: ‚Mir, mir,‘ ko tam ni miru.

8:12  Mar so bili osramočeni, ko so zagrešili ogabnost? Ne, sploh niso bili osramočeni niti niso mogli zardeti. Zato bodo padli med tistimi, ki padajo. V času njihovega obiskanja bodo vrženi dol,‘ govori Gospod.

8:13  § ‚Zagotovo jih bom použil,‘ govori Gospod: ‚tam ne bo grozdja na trti niti fig na figovem drevesu in list bo ovenel; in stvari, katere sem jim jih dal, bodo šle proč od njih.‘“

8:14  Zakaj mirno sedimo? Zberite se in dajmo, vstopimo v obrambna mesta in tam bodimo tiho, kajti Gospod, naš Bog, nas je položil v molk in nam dal za piti vodo iz žolča, ker smo grešili zoper Gospoda.

8:15  Iskali smo mir, toda nič dobrega ni prišlo, in za čas zdravja, pa glej težava!

8:16  „Prhanje njihovih konj je bilo slišati od Dana. Celotna zemlja je trepetala ob zvoku rezgetanja njihovih močnih, kajti prišli so in požrli deželo in vse, kar je v njej; mesto in tiste, ki prebivajo v njem.

8:17  Kajti glejte, jaz bom med vas poslal kače, strupene kače, ki ne bodo očarane in te vas bodo pikale,“ govori Gospod.

8:18  Ko bi se želel tolažiti zoper bridkost, je moje srce oslabelo v meni.

8:19  Glej, glas vpitja hčere mojega ljudstva je prišel od tistih, ki prebivajo v daljni deželi: ‚Mar ni Gospoda na Sionu? Ali ni njen kralj v njej?‘ Zakaj ste me do jeze dražili s svojimi rezanimi podobami in s tujimi ničevostmi?

8:20  Žetev je mimo, poletje je končano, mi pa nismo rešeni.

8:21  Zaradi bolečine hčere mojega ljudstva sem prizadet, črn sem, osuplost se me je polastila.

8:22  Mar ni balzama v Gileádu, ali tam ni nobenega zdravnika? Zakaj potem zdravje hčere mojega ljudstva ni povrnjeno?