SloKJV - Jeremiah - 2

2:1  Poleg tega mi je prišla Gospodova beseda, rekoč:

2:2  „Pojdi in jokaj v ušesa [prestolnice] Jeruzalem, rekoč: ‚Tako govori Gospod: ‚Spominjam se tebe, prijaznosti tvoje mladosti, ljubezni tvojih zaročencev, ko si šla za menoj v divjino, v deželo, ki ni bila posejana.‘

2:3  Izrael je bil svetost Gospodu in prvi sadovi njegovega donosa. Vse, ki ga požirajo, bo jezil; zlo bo prišlo nadnje,‘“ govori Gospod.

2:4  Poslušajte besedo od Gospoda, oh hiša Jakobova in vse družine Izraelove hiše:

2:5  „Tako govori Gospod: ‚Kakšno krivičnost so vaši očetje našli v meni, da so odšli daleč od mene in so hodili za ničevostjo in so postali ničevost?

2:6  Niti niso rekli: ‚Kje je Gospod, ki nas je privedel iz egiptovske dežele, ki nas je vodil skozi divjino, skozi deželo puščav in jam, skozi deželo suše in smrtne sence, skozi deželo skozi katero noben človek ne gre in kjer noben človek ne prebiva?‘

2:7  Privedel sem vas v obilno deželo, da jeste njen sad in njeno dobroto, toda, ko ste vstopili, ste omadeževali mojo deželo in mojo dediščino naredili ogabnost.

2:8  Duhovniki niso rekli: ‚Kje je Gospod?‘ Tisti, ki so se ukvarjali s postavo, me niso poznali. Tudi pastirji so se pregrešili zoper mene in preroki so prerokovali pri Báalu in hodili za stvarmi, ki ne storijo koristi.

2:9  Zato se bom še pravdal z vami,‘ govori Gospod, ‚in z vašimi otrok otroki se bom pravdal.

2:10  Kajti šel bom čez otoke Kitéjcev in videl in poslal v Kedár in marljivo preudaril in videl, če je tam takšna stvar.

2:11  Je narod spremenil svoje bogove, ki vendar niso bogovi? Toda moje ljudstvo je zamenjalo svoje bogove za to, kar ne koristi.

2:12  Bodite osupla, oh ve nebesa, ob tem in bodite strašno prestrašena, bodite zelo zapuščena,‘ govori Gospod.

2:13  ‚Kajti moje ljudstvo je zagrešilo dve hudobiji; zapustili so mene, studenec živih vodá in si izklesali vodne zbiralnike, razpokane vodne zbiralnike, ki ne morejo držati vode.

2:14  Ali je Izrael služabnik? Ali je doma rojeni suženj? Zakaj je oplenjen?

2:15  Mladi levi so rjoveli nanj in vpili. Njegovo deželo so naredili opustošeno. Njegova mesta so požgana, brez prebivalcev.

2:16  Tudi otroci Nofa in Tahpanhésa so zlomili krono tvoje glave.

2:17  Ali si nisi tega priskrbela k sebi v tem, da si zapustila Gospoda, svojega Boga, ko te je vodil po poti?

2:18  In sedaj, kaj imaš opraviti na egiptovski poti, da piješ vode iz Sihorja? Ali kaj imaš opraviti na asirski poti, da piješ vode iz reke?

2:19  Tvoja lastna zlobnost te bo grajala in tvoja zdrknjenja nazaj te bodo opominjala. Vedi torej in vidi, da je to huda stvar in grenka, da si zapustila Gospoda, svojega Boga in da mojega strahu ni v tebi,‘ govori Gospod, Bog nad bojevniki.

2:20  § ‚Kajti od starih časov sem prelomil tvoj jarem in raztrgal tvoje vezi; ti pa praviš: ‚Jaz ne bom grešila;‘ ko tavaš na vsakem visokem hribu in tavaš pod vsakim zelenim drevesom in igraš vlačugo.

2:21  Vendar sem te zasadil [kot] plemenito trto, popolnoma pravo seme. Kako si se mi potem obrnila v degenerirano sadiko tuje trte?

2:22  Kajti čeprav se umivaš s solitrom in si jemlješ precej mila, je vendar tvoja krivičnost zaznamovana pred menoj,‘ govori Gospod Bog.

2:23  Kako lahko rečeš: ‚Nisem onesnažena, nisem odšla za Báali?‘ Poglej svojo pot v dolini, vedi kaj si storila. Ti si hitri [enogrbi] velblod, ki prečka svoje poti,

2:24  divja oslica, vajena divjine, ki voha veter po svojem zadovoljstvu; kdo jo ob njeni priložnosti lahko odvrne proč? Vsi tisti, ki jo iščejo, se ne bodo izmučili; v njenem mesecu jo bodo našli.

2:25  Zadrži svoje stopalo pred bosostjo in svoje grlo pred žejo. Toda ti praviš: ‚Tam ni upanja. Ne, kajti ljubila sem tujce in za njimi bom šla.‘

2:26  Kakor je tat osramočen, ko je najden, tako je osramočena Izraelova hiša; oni, njihovi kralji, njihovi princi, njihovi duhovniki in njihovi preroki,

2:27  rekoč lesu: ‚Ti si moj oče;‘ in skali: ‚Ti si me rodila.‘ Kajti obrnili so mi svoj hrbet in ne svojega obraza. Toda v času njihove stiske bodo rekli: ‚Vstani in nas reši.‘

2:28  Toda kje so tvoji bogovi, ki si jih naredil? Naj vstanejo, če te lahko rešijo v času tvoje stiske, kajti glede na število tvojih mest so tvoji bogovi, oh Juda.

2:29  Zakaj se boste pravdali z menoj? Vsi vi ste se pregrešili zoper mene,‘ govori Gospod.

2:30  ‚V prazno sem udaril vaše otroke; nobenega grajanja niso prejeli. Vaš lasten meč je požrl vaše preroke kakor uničujoč lev.

2:31  Oh rod, poglejte Gospodovo besedo. Ali sem bil Izraelu divjina? Dežela teme? Zakaj pravi moje ljudstvo: ‚Mi smo gospodje, nič več ne bomo prišli k tebi?‘

2:32  Mar lahko devica pozabi svoje ornamente ali nevesta svoj okras? Vendar me moje ljudstvo pozablja brez števila dni.

2:33  Zakaj krajšaš svojo pot, da iščeš ljubezen? Zato si tudi zlobne učila svoje poti.

2:34  Tudi v krajcih tvojega oblačila je najdena kri duš ubogih nedolžnih. Nisem je našel s skrivnim iskanjem, temveč na vseh teh.

2:35  Vendar praviš: ‚Ker sem nedolžna, se bo njegova jeza zagotovo obrnila od mene.‘ Glej, jaz se bom pravdal s teboj, ker praviš: ‚Nisem grešila.‘

2:36  Zakaj toliko hodiš sem ter tja, da bi spremenila svojo pot? Tudi ti boš osramočena od Egipta, kakor si bila osramočena od Asirije.

2:37  Da, šla boš naprej od njega in tvoje roke na tvoji glavi, kajti Gospod je zavrnil tvoje zaupnosti in ne boš uspela v njih.‘“