SloChraska - Jeremiah - 14

14:1  Beseda Gospodova, ki je prišla Jeremiju o sušah:

14:2  Judeja žaluje in vrata njena hirajo, v žalni obleki ležé na tleh in tožno vpitje Jeruzalema gre kvišku.

14:3  Tudi njih plemenitniki pošiljajo najmanjše svoje po vodo: pridejo k vodnjakom, in ne najdejo vode, povrnejo se s praznimi posodami; sram jih je in s sramoto obliti si pokrivajo glave.

14:4  Zavoljo žejne zemlje, ker ni bilo dežja v deželi, so kmetovalci osramočeni in si pokrivajo glave.

14:5  Da, tudi košuta na polju zapušča mladiče, ko jih je rodila, ker ni nobene trave.

14:6  In divji osli, stoječ na golih gričih, duškajo kakor šakali; hirajo jim oči, ker ni zelenjave.

14:7  Dasi pričajo krivice naše zoper nas, o Gospod, delaj z nami zaradi imena svojega; kajti mnogi so odpadi naši, tebi smo grešili.

14:8  O upanje Izraelovo, rešitelj njegov v času stiske, zakaj si kakor tujec v tej deželi in kakor popotnik, ki se ustavi, da prenoči?

14:9  Zakaj bi bil kakor prestrašen mož, kakor junak, ki ne more rešiti? Saj si vendar sredi nas, Gospod, in po imenu tvojem se zovemo, ne zapusti nas!

14:10  Tako pravi Gospod o tem ljudstvu: Tako radi tekajo semintja, nog svojih ne zdržujejo, zato jih Gospod ne sprejema prijazno; sedaj se spomni jih krivic in kaznoval bo njih grehe.

14:11  In Gospod mi je velel: Nikar ne prosi temu ljudstvu v prid!

14:12  Ko se bodo postili, ne uslišim njih vpitja, in ko bodo prinašali žgalne in jedilne daritve, jih milo ne sprejmem, temuč z mečem in lakoto in kugo jih pokončam.

14:13  Tedaj rečem: Oh, Gospod Jehova! glej, tisti proroki jim govore: Ne boste izkusili meča in lakote vam ne bode, ampak stanoviten mir vam dam v tem kraju.

14:14  Nato mi reče Gospod: Lažnivo prorokujejo tisti proroki v mojem imenu; nisem jih poslal, ne zapovedal jim, še ogovoril jih nisem: sami vam prorokujejo z lažnivo prikaznijo in vedeževanjem in ničnostjo in z zvijačo svojega srca.

14:15  Zato pravi Gospod zoper tiste proroke, ki prorokujejo v mojem imenu, ko jih jaz nisem poslal, in govore: „Meča ali lakote ne bode v tej deželi“, z mečem in lakoto poginejo tisti proroki.

14:16  Ljudstvo pa, ki mu oni prorokujejo, bo ležalo po ulicah jeruzalemskih od lakote in meča, in nikogar ne bodo imeli, da bi pokopaval nje, njih žene in njih sinove in hčere; tako razlijem nadnje njih hudobnost.

14:17  Porečeš jim torej to besedo: Iz mojih oči kapajo solze noč in dan in ne prenehajo liti; zakaj z velikim potrtjem je potrta devica, hči mojega ljudstva, s prehudim udarcem.

14:18  Če grem na polje, glej, tam prebodeni z meči; če pa stopim v mesto, glej, tam bolni od lakote! kajti i prorok i duhovnik hodita po deželi in nimata spoznanja.

14:19  Ali si docela zavrtel Judo? ali se je Siona naveličala duša tvoja? Zakaj nas biješ tako, da nam ni zdravila? Ko čakamo miru, ni nič dobrega, in čas zdravljenja, glej, tolik strah!

14:20  Spoznavamo, Gospod, brezbožnost svojo, očetov svojih krivico; kajti grešili smo zoper tebe.

14:21  Ne zaničuj nas zaradi imena svojega, ne onečaščuj prestola slave svoje, spomni se, ne prelomi zaveze svoje z nami!

14:22  Ali so med ničevimi maliki poganov kateri, da dajó dežja? ali pa nebesa morejo dati deževje? Nisi li ti tisti, o Gospod, Bog naš? Zato čakamo tebe, ker ti sam si naredil vse to.