SloChraska - Song of Solomon - 2

2:1  Jaz sem roža saronska, lilija v dolinah.

2:2  Kakor lilija med trnjem, tako je prijateljica moja med hčerami.

2:3  Kakor jablan med drevjem v gozdu, tako je ljubi moj med sinovi. V senci njegovi sem želela sedeti in sedim, in sad njegov je sladak grlu mojemu.

2:4  Vpeljal me je v hišo, kjer se gostujejo, in zastava njegova nad menoj je ljubezen.

2:5  Okrepčajte me z grozdnimi gručami, poživite me z jabolki, ker sem bolna od ljubezni!...

2:6  Levica njegova je pod glavo mojo in z desnico svojo me objema.

2:7  Rotim vas, hčere jeruzalemske, pri gazelah in pri košutah poljskih, da ne prebudite in ne predramite ljubezni, dokler ji je drago.

2:8  Glas ljubega svojega čujem! glej, on prihaja, skače po gorah, poskakuje po hribih.

2:9  Ljubi moj je podoben gazeli ali mlademu jelenu. Glej, stoji za našim zidom, gleda skozi okno, zre skozi omrežje.

2:10  Izpregovoril je ljubi moj in mi veli: „Vstani, prijateljica moja, lepa moja, in pridi ven!

2:11  Zakaj, glej, zima je minila, deževje je prešlo, konec mu je.

2:12  Cvetje se prikazuje po zemlji, čas petja je prišel, in grlice glas se sliši v deželi naši;

2:13  smokovec rumeni zarodke smokev svojih, in vinske trte poganjajo očesca in vonjajo duh svoj. Vstani, prijateljica moja, lepa moja, in pridi ven!

2:14  Golobica moja v razpoklinah pečevja, v skrivališču skalnih sten, daj, da vidim tvoj obraz, daj mi slišati svoj glas, ker glas tvoj je sladak in obraz tvoj miloviden.“

2:15  Polovite nam lisice, male lisice, ki kvarijo vinograde, zakaj naši vinogradi so v cvetu!

2:16  Ljubi moj je moj in jaz sem njegova; on pase čredo svojo med lilijami.

2:17  Ko se ohladi dan in sence zbeže, vrni se ljubi moj, in podoben bodi gazeli ali mlademu jelenu na razpokanih gorah.