SloChraska - Ecclesiastes - 4

4:1  In obrnil sem se in sem videl vse stiskanje, kar se ga godi pod solncem; in glej, solze stiskanih, in niso imeli tolažitelja; in na strani njih tlačiteljev je bila moč in ni jim bilo tolažitelja.

4:2  Zato sem blagroval mrtve, ki so bili davno umrli, bolj nego žive, ki so še v življenju;

4:3  in za srečnejšega nego oboje sem štel njega, ki ga še ni bilo, ki še ni videl zlega dejanja, ki se godi pod solncem.

4:4  Tedaj sem videl ves trud in ves uspeh v delu, da zaradi tega zavidajo drug drugemu. Tudi to je ničemurnost in lovljenje vetra!

4:5  Bedak sklepa roke in jé svoje lastno meso.

4:6  Boljša je peščica s pokojem nego dve pesti, polni truda in lovljenja vetra.

4:7  In obrnil sem se in sem videl ničemurnost pod solncem:

4:8  Samec je in nima druga, tudi nima sina, ne brata, a mnogemu trudu njegovemu ni konca; pri vsem tem se ne nasitijo bogastva oči njegove. Ne misli: Za koga se trudim in kratim duši svoji dobro? Tudi to je ničemurnost in prehudo opravilo.

4:9  Bolje je dvema nego enemu, ker imata dobro plačilo za svoj trud.

4:10  Zakaj če padeta, vzdigne tovariš tovariša; ali gorje samemu, ko pade in nima druga, da bi ga vzdignil!

4:11  Tudi kadar dva vkup ležita, se grejeta; a kako se hoče kdo zgreti, ko je sam?

4:12  In če enega siloma napadejo, se dva v bran postavita; in trojna vrvica se ne raztrga lahko.

4:13  Boljši ubog in moder deček nego star in bedast kralj, ki nima več toliko uma, da bi se dal posvariti.

4:14  Zakaj iz jetnišnice je prišel deček, da bi kraljeval, čeprav se je ubog rodil v kraljestvu njegovem.

4:15  Videl sem vse živeče, ki hodijo pod solncem, da so bili pri dečku, drugem, ki je imel stopiti na onega mesto;

4:16  ni bilo konca vsemu tistemu ljudstvu, ki mu je bil na čelu; a potomci se ga ne bodo veselili. Res, tudi to je ničemurnost in lovljenje vetra.