Site uses cookies to provide basic functionality.

OK
II CHRONICLES
Prev Up Next Toggle notes
Chapter 25
II C SloKJV 25:1  Amacjá je bil star petindvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Joadána iz Jeruzalema.
II C SloKJV 25:2  Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, toda ne s popolnim srcem.
II C SloKJV 25:3  Pripetilo se je torej, ko mu je bilo kraljestvo utrjeno, da je usmrtil svoja služabnika, ki sta ubila kralja, njegovega očeta.
II C SloKJV 25:4  Toda njunih otrok ni usmrtil, temveč je storil kakor je to zapisano v postavi Mojzesove knjige, kjer je Gospod zapovedal, rekoč: ‚Očetje ne bodo umrli zaradi otrok niti ne bodo otroci umrli zaradi očetov, temveč bo vsak človek umrl zaradi svojega lastnega greha.‘
II C SloKJV 25:5  Poleg tega je Amacjá zbral skupaj Juda in jih postavil za tisočnike in stotnike, glede na hiše njihovih očetov, po vsem Judu in Benjaminu. Preštel jih je od starosti dvajset let navzgor in jih našel tristo tisoč izbranih mož, zmožnih iti na vojno, ki so lahko zgrabili sulico in ščit.
II C SloKJV 25:6  Najel je tudi sto tisoč močnih junaških mož iz Izraela za sto talentov srebra.
II C SloKJV 25:7  Toda tam je prišel k njemu Božji mož, rekoč: „Oh kralj, naj Izraelova vojska ne gre s teboj, kajti Gospod ni z Izraelom, namreč z vsemi Efrájimovi otroci.
II C SloKJV 25:8  Toda če ti hočeš iti, stori to, bodi močan za bitko. Bog ti bo storil, da padeš pred sovražnikom, kajti Bog ima moč, da pomaga in da podere.“
II C SloKJV 25:9  Amacjá je rekel Božjemu možu: „Toda kaj naj storimo zaradi stotih talentov, ki sem jih dal Izraelovi vojski?“ Božji mož je odgovoril: „Gospod ti je zmožen dati veliko več kakor to.“
II C SloKJV 25:10  Potem jih je Amacjá ločil, namreč vojsko, ki je prišla k njemu iz Efrájima, da gre ponovno domov. Zato je bila njihova jeza silno vžgana zoper Juda in domov so se vrnili v veliki jezi.
II C SloKJV 25:11  Amacjá se je okrepil in vodil svoje ljudstvo in odšel v solno dolino in jih izmed Seírovih otrok pobil deset tisoč.
II C SloKJV 25:12  Drugih deset tisoč pa so Judovi otroci pustili žive, jih odvedli ujete in jih privedli na vrh skale ter jih vrgli dol iz vrha skale, da so bili razbiti na koščke.
II C SloKJV 25:13  Toda vojaki vojske, ki jih je Amacjá poslal nazaj, da ne bi šli z njim na bitko, so vpadli na Judova mesta od Samarije celo do Bet Horóna in pobili tri tisoč izmed njih in zajeli veliko plena.
II C SloKJV 25:14  Pripetilo se je torej, potem ko je Amacjá prišel od pokola Edómcev, da je prinesel bogove Seírjevih otrok in jih postavil, da bodo njegovi bogovi, se priklanjal pred njimi in jim zažigal kadilo.
II C SloKJV 25:15  Zato je bila Gospodova jeza vžgana zoper Amacjá in mu je poslal preroka, ki mu je rekel: „Zakaj si iskal za bogovi ljudstva, ki niso mogli rešiti svoje lastno ljudstvo iz tvoje roke?“
II C SloKJV 25:16  Pripetilo se je, ko je govoril z njim, da mu je kralj rekel: „Mar si postavljen za kraljevega svetovalca? Odnehaj. Zakaj bi bil udarjen?“ Potem je prerok odnehal in rekel: „Vem, da je Bog določil, da te uniči, ker si to storil in nisi prisluhnil mojemu nasvetu.“
II C SloKJV 25:17  Potem je Judov kralj Amacjá sprejel nasvet in poslal k Joášu, Joaházovemu sinu, Jehújevemu sinu, Izraelovemu kralju, rekoč: „Pridi, poglejva drug drugemu v obraz.“
II C SloKJV 25:18  Izraelov kralj Joáš pa je poslal k Judovemu kralju Amacjáju, rekoč: „Osat, ki je bil na Libanonu, je poslal k cedri, ki je bila na Libanonu, rekoč: ‚Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo.‘ In tam mimo je šla divja zver, ki je bila v Libanonu in pomendrala osat.
II C SloKJV 25:19  Ti praviš: ‚Glej, udaril si Edómce in tvoje srce te je povzdignilo do bahanja. Ostani torej doma, zakaj bi se vmešaval v svojo bolečino, da bi padel, celó ti in Juda s teboj?‘“
II C SloKJV 25:20  Toda Amacjá ni hotel slišati, kajti to je prišlo od Boga, da bi jih on lahko izročil v roko njihovih sovražnikov, ker so iskali za edómskimi bogovi.
II C SloKJV 25:21  Tako je Izraelov kralj Joáš odšel gor in videla sta drug drugega v obraz, tako on in Judov kralj Amacjá, pri Bet Šemešu, ki pripada Judu.
II C SloKJV 25:22  Juda je bil na slabšem pred Izraelom in pobegnili so vsak mož k svojemu šotoru.
II C SloKJV 25:23  Izraelov kralj Joáš je prijel Judovega kralja Amacjá, Joáševega sina, Joaházovega sina pri Bet Šemešu in ga privedel v Jeruzalem in porušil jeruzalemsko obzidje od Efrájimovih velikih vrat do vogalnih velikih vrat, štiristo komolcev.
II C SloKJV 25:24  Vzel je vse zlato, srebro in vse posode, ki so bile najdene v Božji hiši z Obéd Edómom in zaklade kraljeve hiše, tudi talce in se vrnil v Samarijo.
II C SloKJV 25:25  Joášev sin Amacjá, kralj Juda, je po smrti Izraelovega kralja, Joaházovega sina Joáša, živel petnajst let.
II C SloKJV 25:26  Torej preostala izmed Amacjájevih dejanj, prva in zadnja, glej, mar niso zapisana v knjigi Judovih in Izraelovih kraljev?
II C SloKJV 25:27  Torej po času, ko se je Amacjá odvrnil od sledenja Gospodu, so v Jeruzalemu zoper njega skovali zaroto; on pa je pobegnil v Lahíš. Toda poslali so za njim v Lahíš in ga tam usmrtili.
II C SloKJV 25:28  Pripeljali so ga na konjih in ga pokopali z njegovimi očeti v Judovem mestu.