SloChraska - II Corinthians - 2

2:1  Sklenil sem pa v sebi to, da zopet ne pridem z žalostjo k vam.

2:2  Kajti če jaz žalostim vas, kdo je, ki bi me razveselil, če ne ta, ki sem ga jaz užalostil?

2:3  In napisal sem vam prav to, da ne bi žalosti imel, ko pridem, s temi, nad katerimi bi se imel radovati; nadejajoč se za vas vse, da je moja radost vseh vas radost.

2:4  Kajti z veliko stisko in srčno težavo sem vam pisal, z mnogimi solzami, ne da se žalostite, marveč da spoznate ljubezen, ki je imam obilo do vas.

2:5  Če je pa kdo povzročil žalost, ni mene užalostil, temuč nekoliko (da ga preveč ne obtežim) vse vas.

2:6  Dosti je takemu ta kazen, ki ga je zadela od večine:

2:7  nasproti zdaj storite bolje, da mu odpustite in ga potolažite, da bi prevelika žalost morda ne pogoltnila takega.

2:8  Zato vas prosim, da potrdite ljubezen do njega.

2:9  Kajti zato sem tudi pisal, da vas preizkusim in spoznam, ste li v vsem poslušni.

2:10  Komur pa kaj odpustite, njemu tudi jaz; saj tudi kar sem jaz odpustil, če sem kaj odpustil, za voljo vas sem to storil pred obličjem Kristusovim,

2:11  da bi nas ne ukanil satan; kajti niso nam njegove misli neznane.

2:12  A ko sem prišel v Troado zavoljo evangelija Kristusovega in so mi bila vrata odprta v Gospodu,

2:13  nisem imel miru v duhu svojem, ker nisem našel Tita, brata svojega; temuč sem vzel slovo od njih in odšel v Macedonijo.

2:14  Ali hvala Bogu, ki nam vsekdar zmago daje v Kristusu in vonjavo spoznanja svojega razodeva po nas na vsakem mestu.

2:15  Kajti Kristusova prijetna dišava smo Bogu v teh, ki se zveličujejo, in v tistih, ki gredo v pogubo;

2:16  enim vonjava iz smrti za smrt, a drugim vonjava iz življenja za življenje. In kdo je zmožen za to?

2:17  Kajti nismo kakor mnogi, ki pokvarjajo besedo Božjo, temuč kakor iz čistote, kakor iz Boga, vpričo Boga govorimo v Kristusu.