SloKJV - Daniel - 6

6:1  Dareju je ugajalo, da postavi nad kraljestvo sto dvajset princev, ki naj bi bili nad celotnim kraljestvom,

6:2  in nad temi tri predstojnike, od katerih je bil Daniel prvi, da bi jim princi lahko dajali obračun in kralj ne bi trpel nobene škode.

6:3  Potem je bil ta Daniel povišan nad predstojnike in prince, ker je bil v njem odličen duh, in kralj ga je mislil postaviti nad celotno območje.

6:4  Potem so predstojniki in princi iskali, da najdejo povod zoper Daniela glede kraljestva, toda niso mogli najti nobenega povoda niti krivde, ker je bil zvest niti ni bilo na njem najti nobene napake ali krivde.

6:5  Potem so ti možje rekli: „Nobenega razloga ne bomo našli zoper tega Daniela, razen če zoper njega najdemo to, kar se tiče postave njegovega Boga.“

6:6  Potem so se ti predstojniki in princi zbrali skupaj h kralju in mu rekli takole: „Kralj Darej, živi na veke.

6:7  Vsi predstojniki kraljestva, voditelji in princi, svetovalci in poveljniki, smo se skupaj posvetovali, da bi osnovali kraljevo pravilo in da bi naredili trden odlok, da kdorkoli bi prosil prošnjo od kateregakoli Boga ali človeka v tridesetih dneh, razen od tebe, oh kralj, bo vržen v levji brlog.

6:8  Torej, oh kralj, uveljavi odlok in podpiši pisanje, da to ne more biti spremenjeno, glede na postavo Medijcev in Perzijcev, ki se ne predrugači.“

6:9  Zatorej je kralj Darej podpisal pisanje in odlok.

6:10  Torej ko je Daniel izvedel, da je bilo pisanje podpisano, je odšel v svojo hišo. Pri svojih oknih v svoji sobi, odprtih proti Jeruzalemu, je trikrat na dan pokleknil na svoja kolena in molil ter se zahvaljeval pred svojim Bogom, kot je to delal poprej.

6:11  Potem so se ti možje zbrali in našli Daniela kako moli in dela ponižne prošnje pred svojim Bogom.

6:12  Potem so prišli blizu in pred kraljem spregovorili glede kraljevega odloka: „Mar nisi podpisal odloka, da katerikoli človek, ki bo prosil prošnjo od kateregakoli Boga ali človeka, znotraj tridesetih dni, razen od tebe, oh kralj, bo vržen v levji brlog?“ Kralj je odgovoril in rekel: „Stvar je resnična glede na postavo Medijcev in Perzijcev, ki se ne predrugači.“

6:13  Potem so odgovorili in pred kraljem rekli: „Tisti Daniel, ki je od otrok Judovega ujetništva, te ne upošteva, oh kralj, niti odloka, ki si ga podpisal, temveč trikrat na dan opravlja svojo prošnjo.“

6:14  Potem je bil kralj, ko je slišal te besede, sam pri sebi boleče nejevoljen in je svoje srce naravnal na Daniela, da ga osvobodi, in do sončnega zahoda se je trudil, da ga osvobodi.

6:15  Potem so se tisti možje zbrali h kralju in kralju rekli: „Vedi, oh kralj, da je postava Medijcev in Perzijcev: ‚Da noben odlok niti nobeno pravilo, ki ga je osnoval kralj, ne more biti spremenjeno.‘“

6:16  § Potem je kralj ukazal in privedli so Daniela ter ga vrgli v levji brlog. Kralj je torej spregovoril in Danielu rekel: „Tvoj Bog, ki mu nenehno služiš, on te bo osvobodil.“

6:17  Prinešen je bil kamen in položen na odprtino brloga in kralj ga je zapečatil s svojim lastnim pečatom in s pečati svojih gospodov, da se namen glede Daniela ne bi mogel spremeniti.

6:18  § Potem je kralj odšel v svojo palačo in noč prebil v postu, niti predenj niso bili prinešeni glasbeni instrumenti in njegovo spanje je odšlo od njega.

6:19  Potem je kralj zelo zgodaj vstal in v naglici odšel k levjemu brlogu.

6:20  Ko je prišel k brlogu, je z žalostnim glasom zaklical k Danielu, in kralj je spregovoril ter Danielu rekel: „Oh Daniel, služabnik živega Boga, ali te je tvoj Bog, kateremu nenehno služiš, mogel osvoboditi pred levi?“

6:21  Potem je Daniel rekel kralju: „Oh kralj, živi na veke.

6:22  Moj Bog je poslal svojega angela in zaprl levom usta, da me niso poškodovali, ker je bila v meni najdena nedolžnost pred njim in tudi pred teboj, oh kralj, nisem storil nobene škode.“

6:23  Potem je bil kralj zaradi njega silno vesel in zapovedal, da naj Daniela izvlečejo iz brloga. Tako je bil Daniel vzet gor iz brloga in nobena vrsta poškodbe ni bila najdena na njem, ker je veroval v svojega Boga.

6:24  In kralj je zapovedal in privedli so tiste može, ki so Daniela obtožili in jih vrgli v levji brlog, njih, njihove otroke in njihove žene. Levi so imeli oblast nad njimi in vse njihove kosti so zlomili na koščke, še preden so prileteli na dno brloga.

6:25  Potem je kralj Darej napisal vsemu ljudstvu, narodom in jezikom, ki prebivajo na vsej zemlji: „Mir naj se vam pomnoži.

6:26  Naredim odlok: ‚Da v vsakem gospostvu mojega kraljestva ljudje trepetajo in se bojijo pred Danielovim Bogom, kajti on je živi Bog in neomajen na veke in njegovo kraljestvo tisto, ki ne bo uničeno in njegovo gospostvo bo celo do konca.

6:27  On osvobaja in rešuje, dela [preroška] znamenja in čudeže v nebesih in na zemlji, ki je Daniela osvobodil pred oblastjo levov.‘“

6:28  Tako je ta Daniel uspeval v Darejevem kraljevanju in v kraljevanju Perzijca Kira.