SloKJV - I Samuel - 21

21:1  Potem je David prišel v Nob, k duhovniku Ahimélehu in Ahiméleh se je bal ob srečanju z Davidom in mu je rekel: „Zakaj si sam in ni nikogar s teboj?“

21:2  David je rekel duhovniku Ahimélehu: „Kralj mi je zapovedal opravilo in mi rekel: ‚Naj noben človek ne izve karkoli o opravilu, o katerem te pošiljam in kaj sem ti zapovedal in svoje služabnike sem določil na takšen in takšen kraj.‘

21:3  Zdaj torej kaj je pod tvojo roko? Daj mi pet hlebov kruha v mojo roko ali kar je prisotnega.“

21:4  Duhovnik je Davidu odgovoril in rekel: „Tam ni običajnega kruha pod mojo roko, temveč je posvečen kruh, če so se vsaj mladeniči zadržali pred ženskami.“

21:5  § David je odgovoril duhovniku in mu rekel: „Resnično so bile ženske zadržane pred nami te tri dni, odkar sem prišel ven in posode mladeničev so svete in kruh je nekako običajen, da, kot bi bil ta dan posvečen v posodi.“

21:6  Tako mu je duhovnik dal posvečenega kruha, kajti tam ni bilo kruha, razen hleba navzočnosti, kar je bilo vzeto izpred Gospoda, da se položi vroč kruh na dan, ko je bil ta vzet.

21:7  Torej neki mož izmed Savlovih služabnikov se je ta dan zadrževal tam pred Gospodom in njegovo ime je bilo Doég, Edómec, glavni izmed črednikov, ki so pripadali Savlu.

21:8  David je rekel Ahimélehu: „In ali ni tukaj pod tvojo roko sulica ali meč? Kajti s seboj nisem prinesel niti svojega meča niti svojih orožij, ker je kraljev posel zahteval naglico.“

21:9  Duhovnik je rekel: „Meč Filistejca Goljata, katerega si umoril v dolini Elá, glej, ta je tukaj, za efódom zavit v oblačilo. Če hočeš vzeti tega, ga vzemi, kajti nobenega drugega ni, razen tega tukaj.“ David je rekel: „Nobenega ni podobnega temu; daj mi ga.“

21:10  David se je vzdignil in tisti dan iz strahu pred Savlom pobegnil in šel k Ahíšu, kralju v Gatu.

21:11  Ahíševi služabniki so mu rekli: „Ali ni to David, kralj dežele? Ali niso prepevale druga drugi o njem v plesih, rekoč: ‚Savel je umoril svoje tisoče, David pa svoje deset tisoče?‘“

21:12  David si je te besede položil v svoje srce in se boleče bal Ahíša, kralja iz Gata.

21:13  Pred njimi je spremenil svoje obnašanje in v njihovih rokah se je hlinil zmešanega in praskal po vhodih velikih vrat in si svojo slino pustil izlivati na svojo brado.

21:14  Potem je Ahíš rekel svojim služabnikom: „Glejte no! Vidite, človek je zmešan. Zakaj ste ga torej privedli k meni?

21:15  Mar potrebujem zmešanih ljudi, da ste pripeljali tega pajdaša, da igra norca v moji prisotnosti? Ali naj ta pajdaš pride v mojo hišo?“