SloKJV - I Samuel - 1

1:1  Torej tam je bil nek mož iz Ramatájim Cofíma, z gore Efrájim in njegovo ime je bilo Elkaná, sin Jeroháma, sinú Elihúja, sinú Tohuja, sinú Cufa, Efrátejec.

1:2  Ta je imel dve ženi. Ime ene je bilo Ana in ime druge Penína. Penína je imela otroke, toda Ana ni imela otrok.

1:3  Ta mož je vsako leto šel gor iz svojega mesta, da obožuje in žrtvuje Gospodu nad bojevniki v Šilu. In dva Élijeva sinova, Hofní in Pinhás, Gospodova duhovnika, sta bila tam.

1:4  Ko je bil čas, da Elkaná daruje, je dal deleže svoji ženi Peníni in vsem njenim sinovom in njenim hčeram,

1:5  toda Ani je dal vreden delež, kajti Ano je ljubil. Toda Gospod je zaprl njeno maternico.

1:6  Njena nasprotnica jo je boleče dražila, da bi jo razburila, ker je Gospod zaprl njeno maternico.

1:7  Ko je tako delal leto za letom, ko je šla gor do Gospodove hiše, jo je tako razdražila, zato je jokala in ni jedla.

1:8  Potem ji je njen soprog Elkaná rekel: „Ana, zakaj jokaš? Zakaj ne ješ? Zakaj je tvoje srce užaloščeno? Ali ti nisem boljši kakor deset sinov?“

1:9  Tako je Ana vstala, potem ko so v Šilu pojedli in popili. Torej duhovnik Éli je sedel na sedežu pri podboju Gospodovega templja.

1:10  Ona pa je bila v grenkobi duše in molila h Gospodu in bridko jokala.

1:11  Zaobljubila je zaobljubo in rekla: „Oh Gospod nad bojevniki, če zares hočeš pogledati na stisko svoje pomočnice in se me spomniš in ne pozabiš svoje pomočnice, temveč hočeš svoji pomočnici dati fantka, potem ga bom izročila Gospodu [za] vse dni njegovega življenja in britev ne bo prišla na njegovo glavo.“

1:12  Pripetilo se je, ko je nadaljevala moleč pred Gospodom, da je Éli opazil njena usta.

1:13  Torej Ana, ona je govorila v svojem srcu, premikale pa so se samo njene ustnice, toda njenega glasu ni bilo slišati. Zato je Éli mislil, da je bila pijana.

1:14  Éli ji je rekel: „Doklej boš pijana? Odloži svoje vino od sebe.“

1:15  Ana je odgovorila in rekla: „Ne, moj gospod, jaz sem ženska žalostnega duha. Niti nisem pila vina niti močne pijače, temveč sem svojo dušo izlila pred Gospodom.

1:16  § Svoje pomočnice ne štej za Beliálovo hčer, kajti iz obilja svoje pritožbe in žalosti sem doslej govorila.“

1:17  Potem je Éli odgovoril in rekel: „Pojdi v miru in Izraelov Bog ti zagotovi tvojo prošnjo, ki si jo prosila od njega.“

1:18  Rekla je: „Naj tvoja pomočnica najde milost v tvojem pogledu.“ Tako je ženska odšla svojo pot in jedla in njeno obličje ni bilo več žalostno.

1:19  Vstali so zgodaj zjutraj in oboževali pred Gospodom in se vrnili in prišli k svoji hiši v Ramo. Elkaná je spoznal svojo ženo Ano in Gospod se jo je spomnil.

1:20  Zato se je pripetilo, ko je prišel čas, potem ko je Ana spočela, da je rodila sina in njegovo ime je imenovala Samuel, rekoč: „Ker sem ga prosila od Gospoda.“

1:21  Mož Elkaná in vsa njegova hiša, so odšli gor, da darujejo Gospodu letno klavno daritev in svojo zaobljubo.

1:22  Toda Ana ni odšla gor, kajti svojemu soprogu je rekla: „Ne bom šla gor, dokler ne bo otrok odstavljen in tedaj ga bom privedla, da se prikaže pred Gospodom in tam ostane za vedno.“

1:23  Njen soprog Elkaná ji je rekel: „Stôri, kar se ti zdi dobro. Ostani, dokler ga ne odstaviš. Samo Gospod [naj] uveljavi svojo besedo.“ Tako je ženska ostala in dojila svojega sina, dokler ga ni odstavila.

1:24  Ko ga je odstavila, ga je s seboj vzela gor, s tremi bikci, enim škafom moke in mehom vina ter ga privedla v Gospodovo hišo v Šilo. Otrok pa je bil mlad.

1:25  Usmrtili so bikca in otroka privedli k Éliju.

1:26  Rekla je: „Oh, moj gospod, kakor živi tvoja duša, moj gospod, jaz sem ženska, ki je stala tukaj pri tebi, moleč h Gospodu.

1:27  Za tega otroka sem molila in Gospod mi je dal mojo prošnjo, ki sem jo prosila od njega,

1:28  zato sem ga tudi posodila Gospodu. Kakor dolgo živi, bo posojen Gospodu.“ In tam je oboževal Gospoda.