SloKJV - I Samuel - 26

26:1  § Zífovci so prišli k Savlu v Gíbeo, rekoč: „Ali se David ne skriva na hribu Hahíla, ki je pred Ješimonom?“

26:2  Potem se je Savel dvignil in odšel dol k Zifski divjini in s seboj je imel tri tisoč izbranih mož iz Izraela, da Davida poiščejo v Zifski divjini.

26:3  § Savel je taboril na hribu Hahíla, ki je ob poti pred Ješimonom. Toda David je prebival v divjini in videl je, da je Savel prišel za njim v divjino.

26:4  David je torej odposlal oglednike in razumel, da je Savel zagotovo prišel.

26:5  David je vstal in prišel na kraj, kjer se je Savel utaboril in David je opazoval kraj, kjer sta se ulegla Savel in Abnêr, Nerov sin, poveljnik njegove vojske. Savel pa je ležal v okopu in ljudstvo je taborilo okoli njega.

26:6  Potem je David odgovoril in rekel Hetejcu Ahimélehu in Cerújinemu sinu Abišáju, Joábovemu bratu, rekoč: „Kdo bo odšel z menoj dol, k Savlu v tabor?“ Abišáj je rekel: „Jaz bom odšel dol s teboj.“

26:7  Tako sta David in Abišáj prišla ponoči k ljudstvu in glej, Savel je speč ležal znotraj okopa in njegova sulica zapičena v tla pri njegovem vzglavniku, toda Abnêr in ljudstvo so ležali naokoli njega.

26:8  Potem je Abišáj rekel Davidu: „Bog je ta dan izročil tvoje sovražnike v tvojo roko. Zdaj naj ga torej udarim, prosim te, s sulico celo k zemlji in ne bom ga udaril drugič.“

26:9  David je rekel Abišáju: „Ne uniči ga, kajti kdo lahko iztegne svojo roko zoper Gospodovega maziljenca in je brez krivde?“

26:10  David je nadalje rekel: „Kakor Gospod živi, Gospod ga bo udaril, ali bo prišel njegov dan, da umre, ali [pa] se bo spustil v bitko in umrl.

26:11  Gospod me obvaruj, da bi iztegnil svojo roko zoper Gospodovega maziljenca, toda, prosim te, vzemi sedaj sulico, ki je pri njegovem vzglavniku in vrč vode ter odidiva.“

26:12  Tako je David vzel sulico in vrč vode izpred Savlovega vzglavnika in pobrala sta se proč in noben človek tega ni videl niti ni tega spoznal niti se zbudil, kajti vsi so zaspali, ker je nanje padlo globoko spanje od Gospoda.

26:13  Potem je David šel preko, na drugo stran in stal na vrhu oddaljenega hriba. Med njimi je bil velik prostor

26:14  in David je zaklical ljudstvu in Nerovemu sinu Abnêrju, rekoč: „Ne odgovarjaš, Abnêr?“ Potem je Abnêr odgovoril in rekel: „Kdo si ti, ki kličeš h kralju?“

26:15  David je rekel Abnêrju: „Mar nisi ti hraber mož? In kdo je v Izraelu podoben tebi? Zakaj potem nisi varoval svojega gospoda kralja? Kajti tja je prišel nekdo izmed ljudstva, da uniči tvojega gospoda kralja.

26:16  Ta stvar, ki si jo storil, ni dobra. Kakor živi Gospod, vredni ste umreti, ker niste varovali vašega gospodarja, Gospodovega maziljenca. In sedaj poglej kje je kraljeva sulica in vrč vode, ki je bil pri njegovem vzglavniku.“

26:17  Savel je prepoznal Davidov glas in rekel: „Ali je to tvoj glas, moj sin David?“ David je rekel: „To je moj glas, moj gospod, oh kralj.“

26:18  Rekel je: „Zakaj moj gospod tako zasleduje svojega služabnika? Kaj sem storil? Ali kakšno zlo je v moji roki?

26:19  Zdaj te torej prosim, naj moj gospod kralj posluša besede svojega služabnika. Če te je Gospod razvnel zoper mene, naj sprejme daritev, toda če so to človeški otroci, naj bodo prekleti pred Gospodom, kajti danes so me pognali ven, pred ostajanjem v Gospodovi dediščini, rekoč: ‚Pojdi, služi drugim bogovom.‘

26:20  Zdaj naj torej moja kri ne pade na tla pred Gospodovim obrazom, kajti Izraelov kralj je prišel ven, da išče bolho, kakor ko nekdo lovi jerebico v gorah.“

26:21  Potem je Savel rekel: „Grešil sem. Vrni se, moj sin David, kajti ne bom ti več škodil, ker je bila ta dan moja duša dragocena v tvojih očeh. Glej igral sem bedaka in se silno motil.“

26:22  David je odgovoril in rekel: „Poglej kraljevo sulico! In naj nekdo izmed mladeničev pride čez ter jo vzame.

26:23  Gospod [naj] vsakemu možu povrne njegovo pravičnost in njegovo zvestobo, kajti Gospod te je ta dan izročil v mojo roko, toda svoje roke nisem hotel iztegniti zoper Gospodovega maziljenca.

26:24  Glej, kakor je bilo tvoje življenje ta dan zelo cenjeno v mojih očeh, tako naj bo moje življenje zelo cenjeno v Gospodovih očeh in naj me osvobodi iz vse stiske.“

26:25  Potem je Savel rekel Davidu: „Blagoslovljen bodi ti, moj sin David. Delal boš oboje, velike stvari in vendar boš tudi prevladal.“ Tako je David odšel na svojo pot in Savel se je vrnil na svoj kraj.