SloKJV - I Samuel - 22

22:1  David je torej odpotoval od tam in pobegnil v votlino Adulám. Ko so njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta to slišali, so odšli dol, tja k njemu.

22:2  K njemu so se zbrali skupaj vsak, kdor je bil v stiski in vsak, kdor je bil v dolgu in vsak, kdor je bil nezadovoljen; in postal je poveljnik nad njimi in tam je bilo z njim okoli štiristo mož.

22:3  David je od tam odšel v moábsko Micpo in moabskemu kralju rekel: „Naj moj oče in moja mati, prosim te, prideta naprej in bosta s teboj, dokler ne izvem kaj bo Bog storil zame.“

22:4  In privedel ju je pred moábskega kralja in prebivala sta z njim ves čas, ko je bil David v utrjenem kraju.

22:5  Prerok Gad je rekel Davidu: „Ne prebivaj v utrjenem kraju. Odidi in pojdi v Judovo deželo.“ Potem je David odrinil in prišel v gozd Heret.

22:6  Ko je Savel slišal, da so odkrili Davida in može, ki so bili z njim (torej Savel je prebival v Gíbei, pod drevesom v Rami, s svojo sulico v svoji roki in vsi njegovi služabniki so stali okoli njega),

22:7  je potem Savel rekel svojim služabnikom, ki so stali okoli njega: „Poslušajte torej, vi Benjaminovci, ali bo Jesejev sin vsakemu izmed vas dal polja in vinograde in vas postavil za poveljnike nad tisočimi in poveljnike nad stotimi,

22:8  da ste se vsi izmed vas zarotili zoper mene in tam ni nikogar, ki mi kaže, da je moj sin sklenil dogovor z Jesejevim sinom in tam ni nikogar izmed vas, ki mu je žal zame ali mi kaže, da je moj sin zoper mene razvnel mojega služabnika, da preži v zasedi, kakor ta dan?“

22:9  Potem je odgovoril Edómec Doég, ki je bil postavljen nad Savlove služabnike in rekel: „Videl sem Jesejevega sina prihajati v Nob, k Ahitúbovemu sinu Ahimélehu.

22:10  Ta je od Gospoda povprašal zanj in dal mu je živež in dal mu je meč Filistejca Goljata.“

22:11  Potem je kralj poslal, da pokliče duhovnika Ahiméleha, Ahitúbovega sina in vso hišo njegovega očeta, duhovnike, ki so bili v Nobu in vsi izmed njih so prišli h kralju.

22:12  Savel je rekel: „Poslušaj sedaj ti, Ahitúbov sin.“ Ta je odgovoril: „Tukaj sem, moj gospod.“

22:13  Savel mu je rekel: „Zakaj sta se zarotila zoper mene, ti in Jesejev sin, v tem, da si mu dal kruha in meč in si od Boga poizvedel zanj, da bi on vstal zoper mene, da preži v zasedi kakor na ta dan?“

22:14  Potem je Ahiméleh odgovoril kralju in rekel: „Kdo je tako zvest med vsemi tvojimi služabniki kakor David, ki je kraljev zet in gre ob tvojem ukazu in je častitljiv v tvoji hiši?

22:15  Ali sem takrat pričel poizvedovati od Boga zanj? To bodi daleč od mene. Naj kralj ne pripiše kakršnekoli stvari svojemu služabniku, niti vsej hiši mojega očeta, kajti tvoj služabnik ni vedel nič od vsega tega, manj ali več.“

22:16  Kralj je rekel: „Zagotovo boš umrl, Ahiméleh, ti in vsa hiša tvojega očeta.“

22:17  Kralj je rekel pešcem, ki so stali okoli njega: „Obrnite se in ubijte Gospodove duhovnike, ker je tudi njihova roka z Davidom in ker so vedeli, ko je on pobegnil, pa mi tega niso pokazali.“ Toda kraljevi služabniki niso hoteli iztegniti svoje roke, da pade na Gospodove duhovnike.

22:18  Kralj je rekel Doégu: „Ti se obrni in padi nad duhovnike.“ In Edómec Doég se je obrnil in padel nad duhovnike in jih na ta dan usmrtil petinosemdeset oseb, ki so nosili lanen efód.

22:19  Nob, mesto duhovnikov, je udaril z ostrino meča, tako moške kakor ženske, otroke in dojenčke, vole, osle in ovce, z ostrino meča.

22:20  Eden izmed Ahimélehovih sinov, Ahitúbov sin, imenovan Abjatár, pa je ušel in pobegnil za Davidom.

22:21  Abjatár je pokazal Davidu, da je Savel umoril Gospodove duhovnike.

22:22  David je rekel Abjatárju: „Vedel sem to ta dan, ko je bil tam Edómec Doég, da bo zagotovo povedal Savlu. Povzročil sem smrt vseh oseb hiše tvojega očeta.

22:23  Ostani z menoj, ne boj se, kajti kdor streže po mojem življenju, streže po tvojem življenju. Toda z menoj boš na varnem.“