SloKJV - II Corinthians - 4

4:1  Ker imamo to službo, kakor smo prejeli usmiljenje, ne omahujemo,

4:2  temveč smo se odrekli skritim stvarem nepoštenosti in ne hodimo v prebrisanosti niti z Božjo besedo ne ravnamo varljivo, temveč se z manifestacijo resnice v Božjih očeh priporočamo vesti vsakega človeka.

4:3  Toda če je naš evangelij skrit, je skrit tistim, ki so izgubljeni,

4:4  v katerih je bog tega sveta zaslepil misli tistih, ki ne verujejo, da jim ne bi zasijala svetloba veličastnega Kristusovega evangelija, ki je podoba Boga.

4:5  Kajti ne oznanjamo sebe, temveč Kristusa Jezusa, Gospoda; in sebe, vaše služabnike, zaradi Jezusa.

4:6  Kajti Bog, ki je zapovedal svetlobi, da zasije iz teme, je zasijal v naših srcih, da izroči svetlobo spoznanja Božje slave na obrazu Jezusa Kristusa.

4:7  Toda ta zaklad imamo v lončenih posodah, da bi bila odličnost moči lahko od Boga in ne od nas.

4:8  Na vsaki strani smo vznemirjeni, vendar ne v tegobi; zmedeni smo, vendar ne v obupu;

4:9  preganjani, toda ne zapuščeni; metani [ob tla], toda ne uničeni;

4:10  vedno v telesu naokrog prenašamo umiranje Gospoda Jezusa, da bi se lahko tudi v našem telesu razodelo Jezusovo življenje.

4:11  Kajti mi, ki živimo, smo zaradi Jezusa nenehno izročani v smrt, da bi se tudi Jezusovo življenje lahko razodelo v našem umrljivem mesu.

4:12  Tako potem v nas deluje smrt, toda v vas življenje.

4:13  Ker imamo istega duha vere, glede na to, kakor je pisano: ‚Veroval sem in zato sem govoril;‘ tudi mi verujemo in zato govorimo;

4:14  vedoč, da tisti, ki je obudil Gospoda Jezusa, bo po Jezusu obudil tudi nas in nas postavil z vami.

4:15  Kajti vse stvari so zaradi vas, da bo lahko obilna milost zaradi zahvaljevanja mnogih prekipevala v Božjo slavo.

4:16  Zaradi tega razloga ne omagujemo; kajti kljub temu da naš zunanji človek umira, je vendarle naš notranji človek iz dneva v dan obnovljen.

4:17  Kajti naša lahka stiska, ki je samo za trenutek, opravlja za nas veliko večjo, presegajočo in večno vrednost slave;

4:18  medtem ko ne gledamo na stvari, ki so vidne, temveč na stvari, ki so nevidne; kajti stvari, ki so vidne, so začasne, toda stvari, ki so nevidne, so večne.