SloKJV - Ecclesiastes - 2

2:1  V svojem srcu sem rekel: „Pojdi sedaj, preizkusil te bom z veseljem, zato uživaj zadovoljstvo.“ Glej, tudi to je ničevost.

2:2  O smehu sem rekel: „To je zmešano.“ O veselju: „Kaj to počne?“

2:3  V svojem srcu sem iskal, da se izročim vinu in vendar sem seznanjal svoje srce z modrostjo in se poprijel neumnosti, dokler ne bi videl kaj je bilo to dobro za človeške sinove, kar naj bi storili pod nebom vse dni svojega življenja.

2:4  Naredil sem si velika dela. Zgradil sem si hiše, si zasadil vinograde,

2:5  naredil sem si vrtove in sadovnjake in v njih sem zasadil vse vrste sadnih dreves.

2:6  Naredil sem si vodne tolmune, da z njimi namakam gozd, ki rojeva drevesa.

2:7  Pridobil sem si služabnike in dekle in imel služabnike rojene v moji hiši. Prav tako sem imel veliko posesti z veliko in malo živine, povrh vsega kar je bilo v Jeruzalemu pred menoj.

2:8  Zbral sem si tudi srebro in zlato in izvoljen zaklad od kraljev in od provinc. Dobil sem si pevce in pevke in radosti človeških sinov, kakor glasbene instrumente in to od vseh vrst.

2:9  Tako sem bil velik in narasel bolj kakor vsi, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu. Tudi moja modrost je ostala z menoj.

2:10  Karkoli so si moje oči želele, jim tega nisem preprečil, svojega srca nisem zadržal pred nobeno radostjo, kajti moje srce se je veselilo v vsem mojem trudu in to je bil moj delež vsega mojega truda.

2:11  Potem sem pogledal na vsa dela, ki sta jih moji roki izvršili in na trud, ki sem se ga trudil delati. Glej, vse je bilo ničevost in draženje duha in ni bilo koristi pod soncem.

2:12  Obrnil sem se, da bi gledal modrost, norost in neumnost, kajti kaj lahko stori človek, ki prihaja za kraljem? Celó to, kar je bilo že narejeno.

2:13  Potem sem videl, da modrost prekaša neumnost, kolikor svetloba prekaša temo.

2:14  Oči modrega človeka so v njegovi glavi, toda bedak hodi v temi. Zaznal pa sem tudi, da se vsem tem dogaja en dogodek.

2:15  Potem sem v svojem srcu rekel: „Kakor se dogaja bedaku, tako se dogaja celo meni in zakaj sem bil potem modrejši?“ Nato sem rekel v svojem srcu, da je tudi to ničevost.

2:16  Kakor na veke ni spomina na modrega bolj kakor na bedaka. Glede na to, da kar je sedaj, bo v dneh, ki bodo prišli, vse pozabljeno. In kako umira moder človek? Kakor bedak.

2:17  Zato sem zasovražil življenje, ker mi je delo, ki je opravljeno pod soncem, mučno, kajti vse je ničevost in draženje duha.

2:18  Da, zasovražil sem ves svoj trud, ki sem ga prijel pod soncem, ker naj bi ga zapustil človeku, ki bo za menoj.

2:19  Kdo ve ali bo moder človek ali bedak? Vendar bo imel oblast nad vsem mojim trudom, v čemer sem se trudil in v čemer sem se pokazal modrega pod soncem. Tudi to je ničevost.

2:20  Zato sem odšel naokrog, da povzročim svojemu srcu, da obupuje od vsega truda, ki sem ga prijel pod soncem.

2:21  Kajti je človek, čigar trud je v modrosti, v spoznanju in v nepristranosti, vendar bo človeku, ki se ni trudil s tem, to zapustil za njegov delež. Tudi to je ničevost in veliko zlo.

2:22  Kajti kaj ima človek od vsega svojega truda in od draženja svojega srca, v čemer se je trudil pod soncem?

2:23  Kajti vsi njegovi dnevi so bridkosti in njegova muka žalost, da, njegovo srce si ponoči ne vzame počitka. Tudi to je ničevost.

2:24  Nič ni boljšega za človeka, kakor da naj bi jedel in pil ter da naj bi svojo dušo pripravil uživati dobro v svojem trudu. Tudi to sem videl, da je bilo to iz Božje roke.

2:25  Kajti kdo lahko jé ali kdo lahko hiti k temu bolj kakor jaz?

2:26  Kajti Bog daje človeku, ki je dober v njegovem pogledu, modrost, spoznanje in radost, toda grešniku daje muko, da zbira in kopiči, da bi lahko dal tistemu, ki je dober pred Bogom. Tudi to je ničevost in draženje duha.