SloChraska - Jeremiah - 42

42:1  Nato pristopijo vsi vojaški poveljniki in Johanan, sin Kareahov, in Jezanija, sin Hosajev, in vse ljudstvo od najmanjšega do največjega

42:2  in reko Jeremiju proroku: Sprejmi milo prošnjo našo in prosi za nas Gospoda, svojega Boga, za ves ta ostanek; kajti ostalo nas je malo od mnogih, kakor nas vidiš;

42:3  da nam pokaži Gospod, tvoj Bog, pot, po katerem naj hodimo, in reč, katero naj storimo.

42:4  In reče jim Jeremija prorok: Slišal sem vas; glejte, prosil bom Gospoda, vašega Boga, po vaših besedah; in katerokoli besedo vam odgovori Gospod, vam jo naznanim, ne zadržim vam nobene besede.

42:5  In Oni reko Jeremiju: Gospod bodi zoper nas priča resnična in zvesta, če ne bomo ravnali po vsaki besedi, s katero te pošlje k nam Gospod, tvoj Bog.

42:6  Bodisi dobro ali slabo, bomo poslušali glas Gospoda, Boga svojega, ki te k njemu pošiljamo; da bi se nam dobro godilo, ko bomo poslušali glas Gospoda, Boga svojega.

42:7  Ko pa je minilo deset dni, je prišla beseda Gospodova Jeremiju.

42:8  Tedaj pokliče Johanana, sina Kareahovega, in vse vojaške poveljnike, ki so bili ž njim, in vse ljudstvo od najmanjšega do največjega,

42:9  in jim reče: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov, ki ste me k njemu poslali, da padem predenj z vašo prošnjo:

42:10  Če hočete ostati v tej deželi, vas bom zidal in ne podiral ter vas sadil in ne roval, ker mi je žal hudega, katero sem vam storil.

42:11  Ne bojte se kralja babilonskega, ki se ga bojite; ne bojte se ga, govori Gospod, ker jaz sem z vami, da vas ohranim in vas otmem iz roke njegove.

42:12  In izkažem vam usmiljenje, da se vas usmili in vam dovoli vrniti se na domača tla.

42:13  Ako pa porečete: Ne ostanemo v tej deželi, in ne boste poslušali glasu Gospoda, Boga svojega,

42:14  pa boste govorili: Nikar, ampak v deželo Egiptovsko pojdemo, kjer ne bomo videli nobene vojske, ne slišali glasu trobente, ne stradali kruha, in tam bomo prebivali –

42:15  zdaj torej čujte besedo Gospodovo, ostanek Judov! Tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: Če res obrnete obličje svoje, da bi šli v Egipt, in če pojdete tja prebivat,

42:16  zgodi se, da vas meč, ki se ga bojite, dojde tam v deželi Egiptovski; in lakota, katere vas je groza, vas bo preganjala tam v Egiptu, in tam umrjete.

42:17  In zgodi se, da vsi možje, ki so obrnili obličje svoje, da bi šli v Egipt in tam prebivali, pomrjejo od meča, lakote in kuge, in nihče ne preostane, tudi ne ubeži tisti nesreči, ki jo jaz pošljem nadnje.

42:18  Kajti tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: Kakor se je izlila jeza in togota moja nad prebivalce jeruzalemske, tako se izlije togota moja nad vas, ko pridete v Egipt; in bodete v preklinjanje in strmenje in v kletev in sramoto, in ne boste več videli tega kraja.

42:19  Govoril vam je Gospod, o ostanek Judov: Ne hodite v Egipt! Dobro vedite, da sem vam to danes resno izpričal.

42:20  Varate se namreč duši svoji v škodo. Zakaj poslali ste me h Gospodu, Bogu svojemu, rekoč: Prosi za nas Gospoda, našega Boga; in vse, karkoli zapove Gospod, naš Bog, nam natanko naznani, in storili bomo.

42:21  In danes sem vam naznanil, a ne poslušate glasu Gospoda, Boga svojega in vsega, za kar me pošilja k vam.

42:22  Zdaj torej, vedite dobro, da umrjete od meča, lakote in kuge v kraju, kamor se vam hoče iti, da bi prebivali ondi.