SloChraska - Judges - 2

2:1  Angel Gospodov pa pride od Gilgala gori do Bohima in reče: Jaz sem storil, da ste šli iz Egipta, in sem vas pripeljal v deželo, ki sem jo s prisego obljubil očetom vašim; in rekel sem: Vekomaj ne prelomim zaveze svoje z vami;

2:2  vi pa ne sklenite nobene zaveze s prebivalci te dežele, njih oltarje pa razrušite. Ali niste poslušali glasu mojega. Zakaj ste tako ravnali?

2:3  Zategadelj sem tudi rekel: Ne preženem jih izpred vas, temuč naj vam bodo kakor trnje v bokih, in njih bogovi naj vam bodo v zanko.

2:4  In ko je angel Gospodov izgovoril te besede vsem sinovom Izraelovim, je ljudstvo zavpilo na ves glas in jokalo.

2:5  In imenovali so ime tistega kraja Bohim; in ondi, so darovali Gospodu.

2:6  Ko je bil namreč Jozue razpustil ljudstvo, je šel vsak Izraelovih sinov v dediščino svojo, da posedejo deželo.

2:7  In ljudstvo je služilo Gospodu, dokler je živel Jozue in starejšine, ki so še po Jozuetu živeli, ki so bili videli vse veliko delo Gospodovo, ki ga je storil za Izraela.

2:8  In ko je Jozue, sin Nunov, hlapec Gospodov, umrl v starosti sto in desetih let,

2:9  so ga pokopali v kraju dediščine njegove v Timnat-heresu, v gorovju Efraimskem, severno ob gori Gaasu.

2:10  In ko je tudi ves ta rod bil zbran k očetom svojim, je po njem nastopil drug rod, ki ni poznal Gospoda, ne del njegovih, ki jih je bil storil za Izraela.

2:11  In sinovi Izraelovi so počenjali, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, in služili so Baalom,

2:12  in zapustivši Gospoda, Boga očetov svojih, ki jih je bil odpeljal iz Egipta, so hodili za drugimi bogovi, za bogovi sosednjih ljudstev, in se jim poklanjali in dražili Gospoda v jezo.

2:13  In zapustili so Gospoda in služili Baalu in Astarotam.

2:14  Tedaj se vname jeza Gospodova zoper Izraela, in dal jih je v roke roparjem, ki so jih oplenjevali, in jih prodal v njih sovražnikov roke vseokoli, da se niso mogli več vzdržati pred sovražniki svojimi.

2:15  Kamorkoli so šli, roka Gospodova je bila zoper nje v hudo, kakor je bil Gospod govoril in kakor jim je bil prisegel Gospod. In bili so bridko stiskani.

2:16  A Gospod jim je obujal sodnike, ki so jih otimali iz rok tistih roparjev.

2:17  Ali tudi sodnikov svojih niso poslušali, temuč nečistovali so za drugimi bogovi in jih molili, hitro odstopivši s pota, po katerem so hodili njih očetje, poslušajoč zapovedi Gospodove. Oni niso tako delali.

2:18  In ko jim je Gospod obujal sodnike, je bil Gospod s sodniki ter jih reševal iz rok njih sovražnikov, dokler je živel sodnik; zakaj Gospodu se je smililo zaradi njih jokanja spričo tistih, ki so jih stiskali in mučili.

2:19  Ko pa je umrl sodnik, so se spet vrnili ter so huje ravnali nego njih očetje, hodeč za drugimi bogovi, da bi jim služili in jih molili; nič niso popustili od dejanj svojih in svojega trdovratnega vedenja.

2:20  Zato se je vnel srd Gospodov zoper Izraela, in je rekel: Ker je to ljudstvo prestopilo zavezo mojo, ki sem jo bil zapovedal njih očetom, in ne posluša glasu mojega:

2:21  zato tudi jaz ne preženem nikogar več iz tistih narodov, ki so preostali ob Jozuetovi smrti,

2:22  da po njih izkusim Izraela, če se bodo držali pota Gospodovega, hodeč po njem, kakor so se ga držali njih očetje, ali če ne.

2:23  Zato je vzdržal Gospod tiste narode in jih ni pregnal v kratkem, tudi jih ni dal v roko Jozuetu.