SloKJV - Exodus - 1

1:1  Torej to so imena Izraelovih otrok, ki so prišli v Egipt. Z Jakobom je prišel vsak mož in njegova družina.

1:2  Ruben, Simeon, Lévi in Juda,

1:3  Isahár, Zábulon in Benjamin,

1:4  Dan in Neftáli, Gad in Aser.

1:5  Vseh duš, ki so prišle iz Jakobovih ledij je bilo sedemdeset duš, kajti Jožef je bil že v Egiptu.

1:6  Jožef je umrl in vsi njegovi bratje in ves ta rod.

1:7  Izraelovi otroci pa so bili rodovitni in obilno narasli in se namnožili in postali silno mogočni in dežela je bila napolnjena z njimi.

1:8  Sedaj je tam vstal nov kralj nad Egiptom, ki ni poznal Jožefa.

1:9  Svojemu ljudstvu je rekel: „Glejte, ljudstva Izraelovih otrok je več in mogočnejši so kakor smo mi.

1:10  Pridite, modro ravnajmo z njimi, da se ne bi namnožili in se pripeti, ko izpade kakšna vojna, da se pridružijo tudi našim sovražnikom in se borijo zoper nas in jih tako napodimo iz dežele.“

1:11  Zato so nadnje postavili preddelavce, da jih stiskajo z njihovimi bremeni. In za faraona so gradili zakladni mesti Pitóm in Ramesés.

1:12  Toda bolj so jih stiskali, bolj so se množili in rastli. In bili so užaloščeni zaradi Izraelovih otrok.

1:13  Egipčani so Izraelove otroke prisilili, da so služili s krutostjo.

1:14  Njihova življenja so zagrenili s trdim suženjstvom, z malto, z opeko in z vsemi vrstami službe na polju. Vse njihove službe, s katerimi so jih pripravili, da jim služijo, so bile s krutostjo.

1:15  Egiptovski kralj je spregovoril hebrejskima babicama, katerih prvi je bilo ime Šifra, ime drugi pa Pua

1:16  § in rekel: „Ko hebrejskim ženam opravljata službo babice in jih vidita na stolčkih; če je sin, potem ga ubijta, toda če je hči, potem naj živi.“

1:17  Toda babici sta se bali Boga in nista delali, kakor jima je egiptovski kralj ukazal, temveč sta fantke rešili žive.

1:18  Egiptovski kralj je dal poklicati babici in jima rekel: „Zakaj sta storili to stvar in fantke rešili žive?“

1:19  Babici sta faraonu rekli: „Zato ker Hebrejke niso kakor Egipčanke, kajti one so krepke in rodijo prej ko babice pridejo k njim.“

1:20  Zato je Bog z babicama dobro postopal in ljudstvo se je pomnožilo in postalo zelo mogočno.

1:21  Pripetilo se je, ker sta se babici bali Boga, da jima je naredil hiši.

1:22  Faraon je vsemu svojemu ljudstvu zapovedal, rekoč: „Vsak sin, ki je rojen, naj bo vržen v reko, vsaka hčer pa naj bo rešena živa.“