SloChraska - Exodus - 1

1:1  In ta so imena sinov Izraelovih, ki so prišli v Egipt z Jakobom; vsak je prišel z rodbino svojo:

1:2  Ruben, Simeon, Levi in Juda,

1:3  Isahar, Zebulon in Benjamin,

1:4  Dan in Neftali, Gad in Aser.

1:5  In bilo je vseh duš, ki so izšle iz ledij Jakobovih, sedemdeset; a Jožef je bil prej v Egiptu.

1:6  In umrl je Jožef in vsi bratje njegovi in vse to pokolenje.

1:7  In sinovi Izraelovi so bili plodoviti, rodili so se obilo, razmnoževali so se in postali so jako, jako mogočni; in napolnila se je zemlja ž njimi.

1:8  Nastopi pa v Egiptu nov kralj, ki ni poznal Jožefa.

1:9  Ta reče ljudstvu svojemu: Glejte, ljudstvo sinov Izraelovih je številnejše in mogočnejše od nas.

1:10  Dejte, pametno ravnajmo proti njemu, da se ne razmnoži, in zgodilo bi se, ako nastane vojna, da se tudi ono pridruži sovražnikom našim in se bo vojskovalo zoper nas in odšlo iz dežele.

1:11  Nastavijo torej nad njimi priganjače za raboto, da naj jih tlačijo pri njih težaškem delu. Zidali so pa Faraonu mesta za skladišča, Pitom in Rameses.

1:12  A čim bolj so jih tlačili, tem bolj so se razmnoževali, tem bolj so se razširjali: in Egipčane je bilo groza sinov Izraelovih.

1:13  In neusmiljeno so Egipčani priganjali sinove Izraelove k delu;

1:14  in grenili so jim življenje s trdim delom z ilovico in z opeko in z vsakovrstnim opravilom na polju, z vsem njih delom, katero so jim nakladali neusmiljeno.

1:15  In ukaže kralj egiptovski dvema hebrejskima babicama, katerih prvi je bilo ime Šifra in drugi ime Pua,

1:16  rekoč: Ko pomagate ženam hebrejskim pri porodu, pazite na rojenje: če je sin, usmrtite ga, če pa hči, naj ostane živa.

1:17  Bali sta se pa ti babici Boga in nista delali, kakor jima je bil ukazal kralj egiptovski, temuč pustili sta dečke živeti.

1:18  In pokliče kralj egiptovski ti babici in jima reče: Zakaj sta to storili in pustili dečke živeti?

1:19  Babici pa odgovorita Faraonu: Niso Hebrejke kakor egiptovske žene: ker so krepke narave, porodijo, preden pride k njim babica.

1:20  In Bog je dobro storil tema babicama. Ljudstvo pa se je množilo in postalo zelo mogočno.

1:21  In ker sta se babici bali Boga, jima je napravil hiši.

1:22  In zapove Faraon vsemu ljudstvu svojemu, rekoč: Vsakega sina, ki se jim narodi, vrzite v reko, a vsako hčer ohranite živo.