SloKJV - Hebrews - 6

6:1  Zatorej pustimo načela Kristusovega nauka, nadaljujmo k popolnosti; in ne polagajmo ponovno temelja kesanja od mrtvih del in vere v Boga,

6:2  nauka o krščevanjih in o polaganju rok in o vstajenju mrtvih ter o večni sodbi.

6:3  In to bomo storili, če Bog dovoli.

6:4  Kajti nemogoče je za tiste, ki so bili enkrat razsvetljeni in so okusili nebeški dar in so postali soudeleženci Svetega Duha

6:5  in so okusili dobro Božjo besedo in moči sveta, ki pride,

6:6  če bodo odpadli, da se jih ponovno obnovi v kesanje, ker sami sebi na novo križajo Božjega Sina in ga izpostavljajo javni sramoti.

6:7  Kajti zemlja, ki posrka dež, ki pogosto pada nanjo in obrodi zelišča, primerna za tiste, po katerih je pripravljena, prejema blagoslov od Boga;

6:8  toda tista, ki rodi trnje in osat, je zavrnjena in je blizu prekletstva; katere konec je, da bo požgana.

6:9  Toda ljubljeni, mi smo glede vas prepričani o boljših stvareh in stvareh, ki spremljajo rešitev duš, čeprav tako govorimo.

6:10  Kajti Bog ni krivičen, da pozabi vaše delo in trud ljubezni, ki ste ga pokazali njegovemu imenu, ker ste služili svetim in še služite.

6:11  In želimo, da vsak izmed vas do konca izkazuje isto vnemo k polni gotovosti upanja,

6:12  da ne boste leni, temveč posnemovalci teh, ki zaradi vere in potrpežljivosti podedujejo obljube.

6:13  Kajti ko je Bog dal Abrahamu obljubo, je prisegel pri samem sebi, ker ni mogel priseči pri nikomer večjem,

6:14  rekoč: „Zagotovo, z blagoslavljanjem te bom blagoslovil in z množenjem te bom pomnožil.“

6:15  § In tako je, potem ko je potrpežljivo vztrajal, dosegel obljubo.

6:16  Kajti ljudje resnično prisegajo pri večjem; in prisega za potrditev jim je konec vsega prepira.

6:17  V čemer je Bog, voljan dedičem obljube obilneje pokazati nespremenljivost svoje namere, to potrdil s prisego;

6:18  da imamo z dvema nespremenljivima izjavama, v katerih je bilo za Boga nemogoče lagati, lahko močno tolažbo mi, ki smo pobegnili zaradi zatočišča, da se oprimemo upanja, postavljenega pred nas;

6:19  katerega upanje imamo kakor sidro duše, tako gotovo kakor neomajno in katero vstopa v to notranjost zagrinjala;

6:20  kamor je za nas vstopil predhodnik, celó Jezus, postavljen [za] vélikega duhovnika na veke po Melkízedekovem redu.