SloKJV - Hebrews - 9

9:1  Torej prva zaveza je resnično imela tudi odredbe o bogoslužju in posvetnem svetišču.

9:2  Kajti postavljeno je bilo šotorsko svetišče; prvo, v katerem je bil svečnik in miza ter hlebi navzočnosti; kar je imenovano Svetišče.

9:3  Za drugim zagrinjalom pa šotorsko svetišče, ki se imenuje Najsvetejše;

9:4  ki je imelo zlato kadilnico in skrinjo zaveze v celoti prevlečeno z zlatom, v kateri je bila zlata posoda, ki je imela mano in Aronova palica, ki je vzbrstela ter plošči zaveze;

9:5  in nad njo keruba slave, ki zasenčujeta spravni pokrov [skrinje zaveze]; o katerem sedaj ne moremo podrobno govoriti.

9:6  Torej ko so bile te stvari tako odrejene, so duhovniki, opravljajoč bogoslužje, vedno šli v prvo šotorsko svetišče.

9:7  Toda v drugi je véliki duhovnik odšel sam, enkrat vsako leto, ne brez krvi, katero je daroval zase in za grehe ljudi;

9:8  Sveti Duh tako naznanja, da pot v najsvetejše še ni bila razodeta, dokler je še stalo prvo šotorsko svetišče;

9:9  ki je bil podoba za tedaj pripravljen čas, v katerem so bili darovani tako darovi kakor žrtve, ki niso mogli storiti popolnega, kar se tiče vesti, tistega, ki je službo opravljal;

9:10  kar je veljalo samo za jedi in pijače in številna umivanja ter mesene odredbe, naložene nanje do časa preureditve.

9:11  Toda Kristus, ki je prišel [kot] véliki duhovnik prihodnjih dobrih stvari, z večjim in popolnejšim šotorskim svetiščem, ne narejenim z rokami, to se pravi, ne od te zgradbe;

9:12  niti ne s krvjo koz in telet, temveč je s svojo lastno krvjo enkrat vstopil v sveti prostor in za nas dosegel večno odkupitev.

9:13  Kajti če kri bikov in kozlov ter pepel telice, škropeč nečiste, posvečuje do očiščenja mesa;

9:14  koliko bolj bo Kristusova kri, ki je po večnem Duhu samega sebe brez madeža daroval Bogu, očistila vašo vest pred mrtvimi deli, da služite živemu Bogu?

9:15  In zaradi tega razloga je on posrednik nove zaveze, da bi s pomočjo smrti, za odkupitev od prestopkov, ki so bili pod prvo zavezo, tisti, ki so poklicani, lahko prejeli obljubo večne dediščine.

9:16  Kajti kjer je oporoka, mora biti tudi potreba po smrti oporočnika.

9:17  Kajti oporoka je veljavna potem, ko so ljudje mrtvi; sicer nima nobene moči vse dokler oporočnik živi.

9:18  Nakar niti prva zaveza ni bila posvečena brez krvi.

9:19  Kajti ko je Mojzes vsem ljudem govoril vsak predpis, glede na postavo, je vzel kri telet in kozlov, z vodo in škrlatno volno ter izop in poškropil tako knjigo kakor vse ljudi,

9:20  rekoč: „To je kri zaveze, ki vam jo je Bog ukazal.“

9:21  Poleg tega je s krvjo poškropil tako šotorsko svetišče kakor vse posode za služenje.

9:22  In skoraj vse stvari se po postavi očiščuje s krvjo; in brez prelivanja krvi ni odpuščanja.

9:23  Bilo je torej potrebno, da naj bi bili vzori stvari v nebesih očiščeni s temi; toda same nebeške stvari [pa] z boljšimi žrtvami kakor te.

9:24  Kajti Kristus ni vstopil v svete prostore, narejene z rokami, ki so slike resničnih; temveč v sama nebesa, da se sedaj za nas pokaže v Božji prisotnosti;

9:25  niti ne, da bi samega sebe pogosto daroval, kakor véliki duhovnik vsako leto s krvjo drugih vstopa v sveti prostor;

9:26  kajti potem bi moral od ustanovitve sveta pogosto trpeti; toda sedaj se je prikazal enkrat ob koncu sveta, da z žrtvovanjem samega sebe odstrani greh.

9:27  In kakor je določeno ljudem enkrat umreti, toda po tem sodba;

9:28  tako je bil Kristus enkrat darovan, da nosi grehe mnogih; in tem, ki ga pričakujejo, se bo drugič prikazal brez greha v rešitev duš.