SloKJV - Hebrews - 12

12:1  Zato vidite, ker smo tudi mi obdani naokoli s tako velikim oblakom pričevalcev, odložimo vsako breme in greh, ki nas tako z lahkoto pesti in s potrpežljivostjo tecimo tekmo, ki je postavljena pred nas,

12:2  glejmo k Jezusu, avtorju in dopolnitelju naše vere; ki je zaradi radosti, ki je bila postavljena predenj, pretrpel križ in preziral sramoto in je posedèn na desnico Božjega prestola.

12:3  Kajti razmislite vendar o tistem, ki je prestal takšno nasprotovanje grešnikov proti sebi, da ne bi bili vi utrujeni in oslabeli v svojih umih.

12:4  Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh.

12:5  In pozabili ste na spodbujanje, ki vam govori kakor otrokom: „Moj sin, ne preziraj Gospodovega karanja niti ne izgubljaj poguma, kadar te ošteva,

12:6  kajti kogar Gospod ljubi, strogo vzgaja, in biča vsakega sina, katerega sprejema.“

12:7  Če ste prestali vzgojo, Bog z vami ravna kakor s sinovi; kajti kakšen sin je ta, katerega oče ne bi strogo vzgajal?

12:8  Toda če ste brez vzgoje, česar so vsi soudeleženi, potem ste nezakonski otroci, ne pa sinovi.

12:9  Nadalje smo imeli očete od našega mesa, ki so nas korigirali in smo jim dali spoštovanje; ali ne bomo veliko raje v podrejenosti Očetu duhov in živeli?

12:10  Kajti oni so nas resnično strogo vzgajali za nekaj dni, po svoji lastni volji; toda on za našo korist, da mi lahko postanemo soudeleženci njegove svetosti.

12:11  Torej nobeno opominjanje zaenkrat ni videti, da bi bilo veselo, temveč bridko; kljub temu potem obrodi miren sad pravičnosti v teh, ki so s tem izurjeni.

12:12  Zatorej dvignite roke, ki visijo in slabotna kolena;

12:13  in naredite ravne steze za svoja stopala, da se ne bi to, kar šepa, obrnilo proč s poti, temveč naj bo raje ozdravljeno.

12:14  Prizadevajte si za mir z vsemi ljudmi in svetost, brez katere noben človek ne bo videl Gospoda;

12:15  marljivo zrite, da ne bi katerikoli človek padel od Božje milosti; da vas ne bi zbegala nobena korenina grenkobe, ki poganja in bi bili z njo mnogi omadeževani;

12:16  da ne bi bilo nobenega prešuštvovalca ali oskrunjene osebe, kakor Ezav, ki je za en košček hrane prodal pravico svojega prvorojenstva.

12:17  Kajti veste kako je bil potem, ko je želel podedovati blagoslov, zavrnjen; kajti ni našel nobene priložnosti prostora za kesanje, čeprav ga je skrbno iskal s solzami.

12:18  Kajti niste prišli h gori, ki se jo lahko dotakne in da gori z ognjem in niti k črnosti in ne temi in ne viharju

12:19  in ne donenju trobente in ne glasu besed; katerega glas so tisti, ki so poslušali, rotili, da jim beseda ne bi bila več izgovorjena,

12:20  § (kajti niso mogli prenesti tega, kar je bilo ukazano: „In če se žival komaj dotakne gore, naj bo kamnana ali prebodena s puščico;“

12:21  in prizor je bil tako strašen, da je Mojzes rekel: „Silno se bojim in se tresem.“)

12:22  Toda vi ste prišli h gori Sion in k mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu in k nepreštevni angelski druščini,

12:23  h glavnemu zboru in cerkvi prvorojenih, ki so zapisani v nebesih in k Bogu, Sodniku vseh in k duhovom pravičnih ljudi, ki so dosegli popolnost

12:24  in k Jezusu, posredniku nove zaveze in h krvi škropljenja, ki govori boljše stvari kakor ta od Abela.

12:25  Glejte, da ne zavrnete tistega, ki govori. Kajti če niso ušli tisti, ki so zavrnili tistega, ki je govoril na zemlji, koliko bolj ne bomo ušli mi, če se odvrnemo od tistega, ki govori iz nebes;

12:26  katerega glas je takrat stresel zemljo; toda sedaj je obljubil, rekoč: „Še enkrat stresem, ne samo zemljo, temveč tudi nebo.“

12:27  In ta beseda: „Še enkrat,“ pomeni odstranitev tistih stvari, ki so lahko stresene, kakor od stvari, ki so narejene, da te stvari, ki ne morejo biti stresene, lahko ostanejo.

12:28  Zaradi tega mi, ki prejemamo kraljestvo, ki ne more biti omajano, imejmo milost, s katero lahko sprejemljivo služimo Bogu, s spoštovanjem in bogaboječim strahom.

12:29  Kajti naš Bog je požirajoč ogenj.