SloKJV - I Kings - 17

17:1  Tišbéjec Elija, ki je bil izmed prebivalcev Gileáda, je rekel Ahábu: „Kakor živi Gospod, Izraelov Bog, pred katerim stojim, tukaj ta leta ne bo niti rose niti dežja, razen glede na mojo besedo.“

17:2  Gospodova beseda je prišla k njemu, rekoč:

17:3  „Pojdi od tod in se obrni proti vzhodu in se skrij pri potoku Kerítu, ki je pred Jordanom.

17:4  Zgodilo se bo, da boš pil iz potoka, krokarjem pa sem zapovedal, da te tam hranijo.“

17:5  Tako je odšel in storil glede na Gospodovo besedo, kajti odšel je in prebival pri potoku Kerítu, ki je pred Jordanom.

17:6  Krokarji so mu prinašali kruh in meso zjutraj ter kruh in meso zvečer, pil pa je iz potoka.

17:7  Čez nekaj časa se je pripetilo, da je potok usahnil, ker v deželi ni bilo dežja.

17:8  K njemu je prišla beseda od Gospoda, rekoč:

17:9  „Vstani, pojdi v Zarepto, ki pripada Sidónu in prebivaj tam. Glej, tamkajšnji vdovi sem zapovedal, da te podpira.“

17:10  Tako je vstal in odšel v Zarepto. Ko je prišel k velikim vratom mesta, glej, je bila tam vdova, ki je nabirala veje. Zaklical je k njej ter ji rekel: „Prinesi mi, prosim te, malo vode v posodi, da lahko pijem.“

17:11  Ko je šla, da bi to prinesla, je zaklical k njej in rekel: „Prinesi mi, prosim te, grižljaj kruha v svoji roki.“

17:12  Rekla je: „Kakor Gospod, tvoj Bog, živi, nimam kolača, temveč prgišče moke v sodčku in malo olja v vrču in glej, nabiram nekaj vej, da lahko grem in to pripravim zase in za svojega sina, da bova to lahko pojedla in umrla.“

17:13  Elija ji je rekel: „Ne boj se. Pojdi in stôri kakor si rekla. Toda od tega najprej meni naredi majhen kolač in mi ga prinesi, potem pa naredi zase in za svojega sina.

17:14  Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Sodček z moko ne bo pošel niti vrč z oljem do dneva, ko Gospod pošlje dež na zemljo.‘“

17:15  Odšla je in storila glede na Elijevo izjavo. Ona, on in njena hiša so jedli mnogo dni.

17:16  In sodček z moko ni pošel niti olja v vrču ni zmanjkalo, glede na Gospodovo besedo, ki jo je govoril po Eliju.

17:17  Po teh stvareh se je pripetilo, da se je sin ženske, gospodarice hiše, počutil bolnega, in njegova slabost je bila tako huda, da v njem ni ostalo nobenega diha.

17:18  Eliju je rekla: „Kaj imam s teboj, oh ti Božji mož? Ali si prišel k meni, da mi prikličeš moj greh v spomin in da ubiješ mojega sina?“

17:19  Rekel ji je: „Daj mi svojega sina.“ Vzel ga je iz njenega naročja in ga odnesel gor na podstrešje, kjer je prebival in ga položil na svojo lastno posteljo.

17:20  Klical je h Gospodu in rekel: „Oh Gospod, moj Bog, mar si zlo privedel tudi nad to vdovo, pri kateri se mudim, s pokončanjem njenega sina?“

17:21  Trikrat se je raztegnil nad otrokom, klical h Gospodu in rekel: „Oh Gospod, moj Bog, prosim te, naj se duša tega otroka ponovno vrne vanj.“

17:22  Gospod je uslišal Elijev glas in otrokova duša se je ponovno vrnila vanj in je oživel.

17:23  Elija je vzel otroka, ga privedel dol iz sobe v hišo in ga izročil njegovi materi. Elija je rekel: „Poglej, tvoj sin živi.“

17:24  Ženska je rekla Eliju: „Po tem sedaj vem, da si Božji mož in da je Gospodova beseda v tvojih ustih resnična.“