SloKJV - Judges - 2

2:1  Gospodov angel je prišel od Gilgála k Bohímu in rekel: „Primoral sem vas iti gor, ven iz Egipta in vas privedel v deželo, ki sem jo prisegel vašim očetom. Rekel sem: ‚Nikoli ne bom prelomil svoje zaveze z vami.

2:2  In vi ne boste sklenili nobene zaveze s prebivalci te dežele; zrušili boste njihove oltarje.‘ Toda niste ubogali mojega glasu. Zakaj ste to storili?‘

2:3  Zato sem tudi rekel: ‚Ne bom jih pognal izpred vas, temveč vam bodo kakor trni na vaših straneh in njihovi bogovi vam bodo zanka.‘“

2:4  Pripetilo se je, ko je Gospodov angel te besede povedal vsem Izraelovim otrokom, da je ljudstvo povzdignilo svoj glas in zajokalo.

2:5  Ime tega kraja so imenovali Bohím in tam so darovali Gospodu.

2:6  Ko je Józue pustil ljudstvu oditi, so Izraelovi otroci odšli, vsak mož v svojo dediščino, da deželo vzamejo v last.

2:7  Ljudstvo je služilo Gospodu vse Józuetove dni in vse dni starešin, ki so preživeli Józueta, ki so videli vsa velika Gospodova dela, ki jih je storil za Izrael.

2:8  Nunov sin Józue, Gospodov služabnik, je umrl, star sto deset let.

2:9  Pokopali so ga na meji njegove dediščine, v Timnát Heresu, na gori Efrájim, na severni strani Gáaševega hriba.

2:10  Tudi ves ta rod je bil zbran k svojim očetom in tam je za njimi vstal drug rod, ki ni poznal Gospoda, niti še ne del, ki jih je ta storil za Izrael.

2:11  Izraelovi otroci so počeli zlo v Gospodovih očeh in služili Báalom.

2:12  Zapustili so Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je privedel iz egiptovske dežele in sledili drugim bogovom, bogovom ljudstva, ki so bili okoli njih, se jim priklanjali in Gospoda izzivali k jezi.

2:13  Zapustili so Gospoda in služili Báalu in Astarti.

2:14  Gospodova jeza je bila vroča zoper Izrael in izročil jih je v roke plenilcev, ki so jih oplenili in jih prodal v roke njihovih sovražnikov naokoli, tako da ne bi mogli več obstati pred svojimi sovražniki.

2:15  Kamorkoli so odšli, je bila zoper njih Gospodova roka za zlo, kakor je Gospod rekel in kakor jim je Gospod prisegel. Bili so silno zaskrbljeni.

2:16  Kljub temu je Gospod dvignil sodnike, ki so jih osvobodili iz roke tistih, ki so jih oplenili.

2:17  Vendar niso hoteli prisluhniti svojim sodnikom, temveč so se odšli vlačugat za drugimi bogovi in se jim priklanjali. Hitro so se obrnili iz poti, po kateri so hodili njihovi očetje z uboganjem Gospodovih zapovedi, toda oni niso tako storili.

2:18  Ko jim je Gospod dvignil sodnike, potem je bil Gospod s sodnikom in jih vse sodnikove dni osvobajal iz roke njihovih sovražnikov, kajti to je pokesalo Gospoda, zaradi njihovega stokanje, zaradi razloga tistih, ki so jih zatirali in jih slabili.

2:19  Pripetilo pa se je, ko je bil sodnik mrtev, da so se vrnili in izpridili bolj kakor njihovi očetje v sledenju drugim bogovom, da jim služijo in se jim priklanjajo. Niso odnehali od svojih lastnih početij, niti od svoje trmoglave poti.

2:20  Gospodova jeza je bila vroča zoper Izrael in rekel je: „Zato ker je to ljudstvo prekršilo mojo zavezo, ki sem jo zapovedal njihovim očetom in niso prisluhnili mojemu glasu,

2:21  odslej tudi jaz pred njimi ne bom podil kateregakoli izmed narodov, ki jih je pustil Józue, ko je umrl,

2:22  da bom lahko po njih preizkusil Izraela, če se bodo držali Gospodove poti, da hodijo po njej, kakor so se je držali njihovi očetje ali ne.“

2:23  Zato je Gospod pustil tiste narode, brez da bi jih naglo pognal ven, niti jih ni izročil v Józuetovo roko.